Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo

Kot so v SD zapisali v sporočilu za javnost, spremembam zakona, ki ga je DZ sprejel minuli teden, ostro nasprotujejo. Prepričani so, da gre za ustavnopravno sporen poseg v pridobljeno demokratično pravico, ki jo Slovenija tujcem s stalnim prebivališčem zagotavlja že več kot dve desetletji. "Predlagana ureditev posega v temeljne elemente volilnega sistema in pomeni odstop od dolgoletne prakse vključevanja ljudi, ki v Sloveniji zakonito živijo, delajo, plačujejo davke in prispevajo k razvoju lokalnih skupnosti," so sporočili.

Po njihovih navedbah na ustavnopravno problematičnost zakona opozarja strokovna javnost, ki je ugotovila, da predlagatelji za odvzem volilne pravice niso navedli nobenega prepričljivega razloga niti javnega interesa, ki bi tak poseg lahko upravičil. Strokovna javnost tako opozarja na vprašanja skladnosti z načelom enakosti pred zakonom, načelom zaupanja v pravo ter prepovedjo zniževanja že dosežene ravni varstva človekovih pravic.

V SD so v primeru uveljavitve zakona nameravali vložiti pobudo za ustavno presojo in predlagati tudi začasno zadržanje njegovega izvajanja. Vendar je bila medtem vložena referendumska pobuda, zaradi katere zakon do zaključka referendumskih postopkov ne more biti razglašen in objavljen v uradnem listu. Ker zakon še ni začel veljati, ustavna presoja v tem trenutku ni mogoča, so opozorili.

Ob tem poudarjajo, da omenjeni primer odpira dilemo referendumskega odločanja o zakonih, ki posegajo v položaj manjšinskih skupin oziroma v obseg že priznanih pravic posameznikov, zato obstajajo resni pomisleki glede dopustnosti referenduma. "Če se bo izkazalo, da referendum ni dopusten in bo zakon objavljen ter začel veljati, imamo že pripravljeno pobudo za ustavno presojo, ki jo bomo nemudoma vložili," so navedli v SD in dodali, da bodo k sopodpisu pobude povabili tudi poslanski skupini Gibanja Svoboda in Levice.

Tudi v slednji so danes sporočili, da sami prav tako razmišljajo v tej smeri. Kot je ocenila poslanka Levice in Vesne Nataša Sukič, bi se jim to morda zdel smiseln prvi korak. Meni, da bi ustavno sodišče moralo odločiti v prid ohranjanju volilne pravice.

Obenem pa je znova nanizala več kritik na račun nedavno sprejetih sprememb zakona. Po njenih besedah so na udaru demokratični standardi, še bolj zaskrbljujoče pa je po navedbah Sukič, da do tega prihaja pol leta pred lokalnimi volitvami. "To je ponovni pokazatelj, kako so demokratični standardi pri nas nenadoma nizki. Ko začne politika posegati v volilno pravico, je to resen znak za alarm, kajti demokracije ne branimo tako, da ljudi v družbi izključujemo," je poudarila.

Volilne pravice namreč po njenih besedah ne bodo izgubili "anonimni tujci", pač pa "naši sosedje, prijatelji, sodelavci, starši sošolcev naših otrok". "To so ljudje, ki opravljajo pomembne poklice, ki pomembno prispevajo h gradnji naših lokalnih skupnosti in naše družbe kot celote. To so ljudje, ki navsezadnje tukaj plačujejo davke, vzgajajo svoje otroke in se udejstvujejo na številne načine," je sklenila.

Pobudniki referenduma o spremembah zakona o lokalnih volitvah so sicer državnemu zboru danes predali potrebne podpise za začetek referendumskega postopka, za razpis pa jih bodo morali zbrati 40.000. Pobuda je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria.

Tako Sukič kot poslanka SD Andreja Katič sta v današnjih izjavah napovedali, da se bodo tudi v njunih strankah vključili v zbiranje podpisov. V Svobodi medtem danes referendumske pobude niso komentirali, je pa predsednik stranke Robert Golob minuli teden oddal podpis pod danes vloženo pobudo v DZ.

Ob 12.30 so pobudniki referenduma o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki ukinja volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, državnemu zboru predali 5295 podpisov za začetek referendumskega postopka.

Pobuda je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo – AKD Liria. Prvopodpisana pod pobudo je Svetlana Slapšak, drugopodpisani pa Jure Gombač.

Slapšak je pred današnjo oddajo podpisov v DZ posvarila pred ponovitvijo "travme izbrisa" v Sloveniji. "Tega ne smemo dovoliti. Ta vlada je v zelo kratkem času jasno pokazala, da kot svojo prvo nalogo vidi zmanjšanje človekovih pravic," je poudarila. Tudi sicer so pobudniki na današnji novinarski konferenci ob oddaji podpisov v DZ poudarjali zlasti, da so se za ta korak odločili s ciljem obraniti slovensko demokracijo in se upreti kratenju človekovih pravic.

Po besedah Katje Utroša iz Kulturnega društva Gmajna so "tukaj za vrednote, ki so našo državo osamosvojile, za tiste vrednote, ki so našo državo pripeljale v Evropsko unijo".

Pobudniki so po zbranih podpisih, ki so jih potrebovali za vložitev pobude, zadovoljni z izplenom in v luči tega ocenjujejo, da tudi v naslednji fazi zbiranja 40.000 podpisov ne bodo imeli težav z doseganjem tega cilja. Podpisi pod pobudo pa dajejo "kanček upanja ljudem, ki živijo in delajo tukaj, plačujejo davke in prispevke, gradijo državo, ne pet, šest let, ampak že desetletja", je ocenil Elvis Alukić iz bošnjaške kulturne zveze Slovenije. Obenem pa je še izpostavil, da se jim sicer zdi škoda, da morajo v referendum in "tam pustiti milijone", ki bi jih sicer država lahko porabila na področjih z dejansko večjimi problemi, kot so denimo zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, je naštel.

Pri zbiranju 40.000 podpisov za razpis referenduma pa računajo na pomoč "vsakega državljana Republike Slovenije, ki mu je mar za demokratične vrednote".

Podpis pod pobudo za začetek postopka za referendum je minuli teden oddal tudi prvak Svobode Robert Golob.

Noveli nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. V izjavi za javnost minuli teden so poudarili, da spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij.

Da so spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, so opozorili tudi pri Varuhu človekovih pravic.

"Smešno je, da lahko na naših lokalnih volitvah nekdo, ki prihaja iz Švedske ali Španije, jemlje pa se volilno pravico tistim, ki prihajajo iz Bosne ali Srbije," ob oddaji podpisov sporočajo v Levici, ki podpira referendumsko iniciativo.

Izpostavili so tudi, da za prebivalce EU zadostuje tudi že začasno prebivališče, nekdanji sodržavljani pa so morali imeti stalno bivališče. Slednje, pišejo v Levici, tudi dokazuje, "da gre za ljudi, ki so se tukaj ustalili, si zgradili poklicne poti, ki so tukaj pognali korenine in v naših šolah vzgajajo otroke".

"Vse to se dogaja borih šest mesecev pred lokalnimi volitvami, kar je ponovni pokazatelj, kako nizki so nenadoma padli demokratični standardi pri nas. Danes so v imenu širjenja desničarske propagande in paranoje na udaru tujci tretjih držav - vprašajmo se, kdo bo na vrsti jutri," še dodajajo.

Iz poslanske skupine Resnica so sporočili, da podpirajo demokratične postopke in pravico državljank in državljanov, da o pomembnih vprašanjih odločajo tudi neposredno, ter poudarili, da je referendum ena od temeljnih oblik demokratičnega odločanja.

Vseeno pa menijo, da bi morala biti volilna pravica povezana z državljanstvom Republike Slovenije, saj da gre za pravico soodločanja o prihodnosti lokalnih skupnosti. "Ob tem poudarjamo, da ljudi ne smemo izkoriščati za politične ali volilne interese," so dodali.

Novela zakona odvzema volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati.

Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni.