Han priznava: Referendumski izid je lahko streznitev leve sredine

"Po prespani noči smo vsi bistveno modrejši in misli se izkristalizirajo," je v prvem odzivu na referendum dejal predsednik SD, v kateri se v nedeljo na izid niso odzvali.

Izpostavil je, da se nekaj manj kot 26-odstotne volilne udeležbe ne glede na rezultat nihče v politiki ne more veseliti, ne zmagovalci ne koalicija. "Vsa politika bi se morala vprašati, kaj pomenijo referendumi kot orodje neposredne demokracije in kaj smo sami naredili za to, da na primer znamo ljudem predstaviti zakon na način, da bi sami od sebe pristopili h glasovanju in izrazili svojo voljo," je dejal na novinarski konferenci. Opozoril je, da "demokracija ni nekaj, kar uporabljamo, ko nam na nek način ustreza, in ignoriramo, ko nam ne ustreza".

"Če ne bomo spoštovali institucij, v tem primeru tudi referenduma, bomo imeli seveda v nadaljevanju težave. In če se politika umika, potem dajemo ljudem signal, da ni treba sodelovati," je posvaril. Sam se je referenduma udeležil, ker verjame, da s svojim zgledom pokaže, kaj si misli o demokraciji, predvsem pa, kaj si misli o zakonu.

Zakon je po njegovem mnenju dober, se mu pa zdi "neizmerno slabo", da smo v mesecu pred referendumom "izpostavljali naše vrhunske kulturnike za politične obračune".

"Volitve čez eno leto bodo pokazale, kako dobro ali slabo je ta vlada delala"

SDS je po Hanovih navedbah izkoristila referendum tudi zato, da bi zamajala temelje vlade. A Han je poudaril, da so na referendumu glasovali o zakonu o dodatku k pokojninam umetnikov, in ne o vladi. Po referendumu je po njegovem prepričanju predvsem priložnost za razmislek o ravnanju v prihodnje, ne pa za politično obračunavanje, kdo je glasoval in kdo ne.

Han tako ne vidi, da bi lahko zaradi referenduma prišlo do težav v koaliciji, saj se njihova vsebinska stališča o zakonu niso razlikovala, ampak v SD za razliko od drugih koalicijskih strank menijo, da kot demokratična stranka ne morejo pozivati k bojkotu referenduma. "Naredili smo to, kar je v demokratičnih razmerah normalno, da povabimo ljudi na odločanje," je pojasnil.

"Svet se bo jutri normalno vrtel in ta vlada bo morala sprejeti še kar nekaj zakonov, ki bodo šli seveda v prid ljudi, volitve čez približno eno leto pa bodo pokazale, kako dobro ali slabo je ta vlada delala," je dejal. Po njegovem mnenju je leva sredina na prihodnjih volitvah sposobna doseči rezultat, ki ji bo omogočil, da bo ponovila vladanje.

Han nezadovoljen s podporo, ki jo kažejo ankete

Ob tem je Han priznal, da ni zadovoljen z odstotkom podpore, ki jo SD nakazujejo zadnje ankete javnega mnenja. Po njegovem mnenju se morajo vprašati, kaj bodo naredili, da bodo ta odstotek popravili.

Po Hanovem mnenju ni nobene potrebe za predčasne volitve, prav tako ni nobene potrebe, da po referendumu odstopi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Han obenem tudi ne podpira predloga SDS, da se razveljavi obstoječi zakon o dodatkih k pokojninam iz leta 1974.

Predsednik vlade Robert Golob je v nedeljo v prvem odzivu izpostavil, da se tri četrtine volilnih upravičencev referenduma ni udeležilo, kar je po njegovem mnjenju dokaz, da jih manipulacija in laži desnice niso prepričali. Podobno menijo tudi v Levici. Njihova koordinatorica Asta Vrečko trdi, da je bil referendum sklican z namenom diskreditacije vlade, kulture in umetnosti. 

Že v nedeljskem odzivu pa je predsednik SDS Janez Janša dejal, da koalicija na referendumu dobila dve klofuti. Prvo, ker je bil zakon zavrnjen in drugo, ker so pozvali k bojkotu, a so volilci dosegli kvorum."Vsaka vlada bi po takšni dvojni klofuti sama odstopila. Dvomim sicer, da bo prišlo do tega premisleka," je povedal Janša. Tudi predsednik NSi Matej Tonin je ocenil, da je rezultat začetek konca vlade Roberta Goloba.

Arčon: Naše stališče je bilo, da to vprašanje ne sodi v referendum

Podpredsednik Svobode Matej Arčon medtem ocenjuje, da izid referenduma za vladno koalicijo ne prinaša posledic, kljub temu, da v kampanji niso nastopali povsem enotno in je bila SD edina izmed vladnih strank, ki ni pozivala k bojkotu. "SD je samostojna politična stranka, odloča samostojno, naše bistveno stališče je bilo, da to vprašanje ne sodi na referendum in da gre za zavajanje volivk in volivcev in zapravljanje davkoplačevalskega denarja," je poudaril.

Tako tudi ne meni, da je poziv SD k udeležbi na glasovanju prispeval k doseganju zavrnitvenega kvoruma, saj dvomi, da so njihovi volivci prispevali glasove proti.

"Nekateri vlečejo vzporednice tudi z glasovi, ki jih je opozicija, desnica dobila na zadnjih volitvah. Nekako sovpadajo tudi s tem, da se je njihovo volilno telo praktično v celoti udeležilo tega referenduma. Nekateri tudi pravijo, da je to vaja za prihajajoče volitve ali pa bodoče referendume, ki jih verjetno tudi snujejo, ki bodo seveda ponovno temeljili lažeh in manipulacijah," je še komentiral Arčon.

O popotnici za parlamentarne volitve prihodnje leto pa je prepričan, da bodo ljudje čez leto dni glasovali na podlagi njihovega dela in doseženi rezultatov, ne na podlagi referenduma, ki bo "že čez nekaj dni pozabljen", je sklenil Arčon.

V zunajparlamentarnih strankah izpostavili slabosti na referendumu zavrnjenega zakona

Zeleni Slovenije so zadovoljni, da je "javnost prepoznala problematičnost predlaganega zakona in ga na referendumu zavrnila". "Od vsega začetka smo opozarjali, da zakon ne rešuje ključnih težav v kulturi - ne pomaga prekarcem, ne izboljšuje pogojev za delo in ne zmanjšuje političnega vpliva. Volivke in volivci so s svojim glasom sporočili, da si želijo bolj poštenih in sistemskih rešitev," so navedli v odzivu za STA.

Izid nedeljskega referenduma razumejo kot "opozorilo, da privilegiji za ozke skupine niso odgovor na resnične težave pokojninskega sistema ali kulturnega sektorja". Obenem izid razumejo tudi kot izraz nezaupnice vladi, ki je poskušala s pozivom k bojkotu preprečiti odločanje ljudi. "A ta poziv se je vrnil kot bumerang - volivke in volivci so pokazali, da demokracije ni mogoče ustaviti ali preslišati," so še dodali v stranki.

V NSD pa so za STA navedli, da svojega glasu proti niso vezali na zaupnico vladi. "Menimo, da je bil zakon sam po sebi slab in da so tudi državljani preko razgrnitve mnenj oz. same kampanje to spoznali," so pojasnili.

"'Nezaupnico' oz. kritiko pa izrekamo parlamentu, da je zakon, ki bi peljal v kulturniški elitizem prvorazrednih, sploh dobil zeleno luč," so izpostavili. Poslance so pozvali, naj "nehajo sedeti na okopih in se začnejo pogovarjati ter tvorno sodelovati".

V drugih zunajparlamentarnih strankah, organizatorkah referendumske kampanje, so se na izid referenduma odzvali že v nedeljo, v njem vidijo predvsem klic po družbeni pravičnosti in kritiko vladajoče politike.

Proti glasovalo več kot 92,5 odstotka volivcev

Na nedeljskem referendumu je namreč proti uveljavitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti glasovalo 403.153 volivcev oziroma 92,52 odstotka, za njegovo uveljavitev pa se jih je izreklo 32.597 oziroma 7,48 odstotka tistih, ki so glasovali. Nasprotniki zakona so torej dosegli oba pogoja za njegovo zavrnitev. Zakon je namreč na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in če obenem proti glasuje najmanj petina vseh volivcev. Volilna udeležba je bila 25,93-odstotna.

Tem izidom bodo okrajne volilne komisije danes prištele še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje, 19. maja, pa bodo ugotavljali še izid glasovanja po pošti iz tujine in na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Te glasovnice sicer na izid referenduma ne morejo vplivati.

Na uradne izide bo treba še počakati, saj bo Državna volilna komisija poročilo o končnem izidu glasovanja na referendumu sprejela po 22. maju.