Poslanec SDS Franc Jazbec je tudi zavrnil očitke poslanke Cvete Zalokar Oražem (Zares), ki je v ponedeljek pozvala ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič, naj umakne predlog zakona iz obravnave v DZ, češ da je predlog slab, sistemsko sporen in neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Jazbec je spomnil, da je 28. septembra predlog zakona kot primernega za nadaljnjo obravnavo podprlo 60 poslancev, nihče pa mu ni nasprotoval.
Vlada je zakon o pacientovih pravicah v parlamentarno proceduro vložila po rednem postopku in v prvi obravnavi nihče od sedmih poslancev Zares ni glasoval proti zakonu, je pojasnil Jazbec in dodal, da so prisotnost prijavili štirje poslanci Zares, vendar o zakonu niso glasovali.
Poslanec SDS, sicer tudi član odbora za zdravstvo, je pojasnil, da naj bi bili zastopniki locirani na regijskih zavodih za zdravstveno varstvo in ne na zavodih za zdravstveno zavarovanje, kot je med drugim dejala Zalokar Oražmova. Ob tem ji je očital površno branje zakona, ker je pomešala obe instituciji. Po Jazbečevih besedah zakon predvideva, da bodo zastopniki teritorialno razporejeni po zavodih za zdravstveno varstvo glede na potrebe, in sicer od tri do sedem članov.
Zakon uvaja zgolj komisijo
Poslanka Zares je sicer predlagala namesto uvajanja zastopnika institut varuha bolnikovih pravic, kar pa je Jazbec zavrnil kot nesprejemljivo. Poudaril je, da temu nasprotuje tako bivši varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, kot tudi zdajšnja varuhinja Zdenka Čebašek-Travnik.
Zakon po Jazbečevih besedah ne predvideva varuha pacientovih pravic in kot drugostopenjski organ uvaja 76-člansko komisijo. O posameznem primeru ne bo odločala celotna komisija, ampak tisti člani, ki bodo za to imenovani, je pojasnil Jazbec. Zalokar Oražmova je očitke na račun zakona utemeljila tudi s številnimi pripombami zakonodajno-pravne službe DZ. Jazbec je dejal, da zakonodajno-pravna služba daje mnenje k posameznemu členu zakona in da je večina od 55 pripomb k členom tehnične narave.
Le sedem členov zakona naj bi bilo po Jazbečevih besedah vsebinske narave. V poslanski skupini SDS so že vložili dopolnila k petim členom, je pojasnil in dodal, da bo dopolnila k ostalim členom pravočasno za obravnavo na petkovi seji odbora za zdravstvo pripravilo ministrstvo. O vsebini dopolnil poslanske skupine SDS pa Jazbec ni želel govoriti.
Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je sicer v torek zavrnila očitke na zakon in pojasnila, da bi bilo do državljanov krivično umakniti zakon. Napovedala je tudi, da bodo na ministrstvu do petka pripravili odgovore na vse pripombe, ni pa pojasnila, koliko dopolnil bo formalnih in koliko vsebinskih.
Tudi LDS za umik zakona
Poslanec LDS in predsednik odbora za zdravstvo Ljubo Germič je napovedal, da bodo na petkovi seji odbora za zdravstvo v poslanskem klubu podprli predlog za umik besedila zakona o pacientovih pravicah z dnevnega reda. Menijo namreč, da zakon odpira številna vprašanja in da bi bilo dobro dati ministrstvu čas, da premisli o korenitih spremembah besedila zakona. Ta bi namreč moral biti sprejet z največjim soglasjem tako politike kot stroke in zainteresirane javnosti.
Nejasnosti pri zakonu
Spomnil je na ustavno-pravne in sistemske pripombe, ki jih je dala zakonodajno-pravna služba državnega zbora. "Podala je pripombe na kar dve tretjini členov zakona, od 91 členov so podali pripombe na kar 56 členov," je opozoril Germič. Poslanec meni, da člani odbora ob taki vsebini, kot jo imajo pred sabo sedaj, v drugi obravnavi ne bodi mogli pripraviti ustreznega predloga zakona.
V LDS so prepričani, da bi bilo dobro dati ministrstvu za zdravje čas za pripravo ocene "nadaljnje usode" zakona in za premislek. In sicer o tem, ali je z dopolnili sploh mogoče spremeniti vsebino zakona tako, da bo ta korekten, ali pa je celo bolje predložiti novo vsebino zakona. "Te rešitve se nam zdijo razumne. Ker pa imamo do obravnave le še dva dni, bomo predlagali umik besedila zakona z dnevnega reda tokratne seje," je pojasnil Germič.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.