V SDS želeli vodenje odbora za zdravstvo, to pripadlo Levici

Na kolegiju predsednika Državnega zbora, ki ga je prvič vodil Dejan Židan, so se dogovorili o sklicu sredine izredne seje DZ. Ta se bo začela ob 13.00 uri, na njej pa bodo najprej izvolili tretjega podpredsednika DZ. Že izvoljenima Tini Heferle iz LMŠ in Jožetu Tanku iz SDS se naj bi tako pridružil Branko Simonovič iz vrst DeSUS. 

Odločali bodo tudi o predlogu odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ ter izvolil predsednike in podpredsednike odborov in komisij. 

V skladu s predlogom bo vodenje največjega števila delovnih teles, in sicer kar šestih, prevzela SDS, med njimi je tudi komisija za nadzor javnih financ. Trem odborom oziroma komisijam bodo predsedovali poslanci NSi, tudi komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).

Medtem bodo LMŠ, SD, SMC, Levica in DeSUS prevzeli predsedovanje v po dveh delovnih telesih DZ, SAB bo vodila odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, manjšinska poslanca vodenje komisije za narodni skupnosti, SNS pa ne bo predsedovala nobenemu odboru, bo pa imela štiri podpredsednike odborov oziroma komisij.

Predlogu nasprotovali v SDS 

Predlog razreza delovnih teles so sicer podprli v vseh poslanskih skupinah, razen v SDS. Ta je predlogu nasprotovala, saj so v stranki želeli vodenje odbora za zdravstvo, ki je pripadlo Levici. Jože Tanko je pri tem dejal, da v koaliciji niso dopustili, da bi izbirali po velikosti poslanskih skupin, temveč so odločili s preglasovanjem. Tankov predlog dopolnila, da bi vodenje odbora za zdravje dodelili SDS, vodenje komisije za poslovnik pa Levici, na seji ni bil sprejet, podprli so ga le predstavniki SDS, NSi in SNS.

Tanko prav tako meni, da predlog določitve števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih in razdelitve vodstvenih funkcij ni korekten oziroma, da so v SDS pri številu članov v delovnih telesih prikrajšani za en mandat, na drugi strani pa ima po njihovem Levica enega več. 

Tanko: Niti tega niste znali določiti, kam spada Levica

Predlog po mnenju SDS prav tako ni razmejil opozicije in koalicije. "Niti tega niste znali določiti, kam spada Levica. Dali ste jo med koalicijo, govorite pa, da je opozicija," je očital Tanko in dodal, da je problem v protokolu, ki ga je pet koalicijskih strank podpisalo z Levico, zaradi katerega morajo vse predloge usklajevati z njimi.

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič pa je pri tem dodal, da Levica, ki ji je pripadlo vodenje zdravstva, zagotovo ne bo hotela raziskovati in razreševati problematike na tem področju.

Te navedbe pa je seveda zavrnil vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec in spomnil, da so v njihovi poslanski skupini "stopili korak nazaj, da bi pomirili desno opozicijo". Odrekli so se namreč članstvu v Knovsu, v komisiji za nadzor javnih financ pa bodo imeli enega člana manj, tako da bo imela v obeh komisijah večino desna opozicija. 

Spada Levica med opozicijo ali koalicijo?

Levica naj bi bila torej kljub podpisanemu projektnemu sodelovanju s Šarčevo vlado del opozicije. Tako izhaja iz razdelitve parlamentarnih odborov in delovnih teles, saj so Levico uvrstili v kvoto opozicije, kljub temu, da je parlamentarna zakonodajno-pravna služba, sicer še v času predsedovanja Mateja Tonina, menila drugače. 

Vodje poslanskih skupin morajo imena kandidatov za predsednike in podpredsednike delovnih teles ter članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb predsedniku DZ posredovati do srede do 9. ure. V sredo pa bodo odločali tudi o predlogu imenovanja generalne sekretarke DZ, a so že na seji kolegija predsednika DZ vodje poslanskih skupin izrazili soglasno podporo dosedanji generalni sekretarki Uršuli Zore Tavčar, ki bo tako še naprej opravljala to funkcijo.