Samomorom najpogosteje botrujejo alkohol in z alkoholom povezane duševne motnje. Najpogostejša metoda samomora je obešenje, saj na ta način svoje življenje prekine približno 60 odstotkov samomorilcev, dve tretjini moških in polovica žensk.
Nacionalni koordinator pri Svetovni zdravstveni organizaciji za duševno zdravje v Sloveniji in direktor Inštituta za varovanje zdravja Andrej Marušič opozarja, da se v Sloveniji v zadnjih desetletjih še nismo lotili preprečevanja samomora na učinkovit način. Eden prvih tovrstnih ukrepov utegne biti novi "proti-alkoholni" zakon, v svetu so namreč podobni ukrepi že imeli vpliv na število samomorov.
Na inštitutu za varovanje zdravja pripravljajo predlog javno-zdravstvenih ukrepov, kot so postavitev mrež na mostove, pečine in nebotičnike, kar bodo predlagali ministrstvu za okolje in prostor. V sodelovanju z območnima zavodoma za zdravstveno varstvo v Celju in Ravnah na Koroškem, ki sta po številu samomorov najbolj ogroženi regiji, pa inštitut pripravlja izobraževanje splošnih zdravnikov po doslej najbolj učinkoviti metodi preprečevanja samomora, ki jo je uvedel predstojnik Svetovne zdravstvene organizacije za duševno zdravje v Evropi Wolfgang Rutz.
Nacionalni program za preprečitev samomorov
Stopnjo samomorilnosti je mogoče korak za korakom sistematično spremeniti. K zmanjšanju števila samomorov naj bi v prihodnjih letih prispeval nacionalni program, ki naj bi ga pripravila stroka in politika. To je glavni poudarek I. memoriala Leva Milčinskega, konference o samomorilnosti.
Konferenco so pripravili Slovensko združenje za preprečevanje samomora, SAZU, ZRC SAZU, Psihiatrična klinika Ljubljana in Inštitut za varovanje zdravja RS. Konferenca bo po napovedih organizatorjev prispevala pomemben delež pri pripravi in uveljavitvi nacionalnega programa za preprečevanje samomora. Ministrstvo za zdravje naj bi ga po napovedih ministra Dušana Kebra v sodelovanju s stroko, drugimi vladnimi in nevladnimi ustanovami ter ob upoštevanju mednarodnih izkušenj pripravilo v šestih mesecih. Njegov cilj pa bo v naslednjih desetih letih samomorilnost zmanjšati za 20 odstotkov.
Nacionalni program naj bi skušal vplivati na spremembo načina življenja in razmišljanja ljudi. Opredelil naj bi rizične skupine, predvsem pa bo treba nenehno skrbeti za to, da samomor ne bo več tabu tema in da ne bo več pomenil stigmatizacije, je poudaril minister Keber.
Pri pripravi nacionalnega programa bodo v pomoč tudi norveške izkušnje, o katerih so razpravljali udeleženci konference. Lars Mehlum z norveškega centra za preprečevanje samomorilnosti je poudaril, da ta problem zadeva širok spekter družbe, mogoče pa ga je preprečiti z neposredno razpravo. Na Norveškem so s pripravo nacionalnega programa začeli leta 1989, v 13 letih pa je samomorilnost v tej državi padla za 30 odstotkov. Kljub temu imajo še vedno preveč samomorov, zato bo ob številnih novih rizičnih faktorjih treba oblikovati še druge cilje.
