V Sloveniji na leto pogrešanih od 400 do 600 oseb

Damjan Miklič, ki je tudi vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v slovenski policiji, je danes v izjavi za medije ob robu mednarodne konference policijskih in drugih strokovnjakov o pogrešanih osebah povedal, da je preiskovanje pogrešanih težavno ravno zato, ker je na začetku toliko neznanega.

Pri iskanju pogrešanih se spopadajo z dvema mitoma, in sicer da je mogoče pogrešanega prijaviti šele po 24 ali 48 urah. Kot opozarja, policisti želijo, da pogrešano osebo prijavijo čim prej, saj lahko tako začnejo delati. V družbi je prisoten tudi mit, da se pogrešani sčasoma sam vrne domov in da se zato s tem ne splača ukvarjati.

"To ne drži. Po raziskavah se tretjina vrne domov, tretjino najdejo drugi, približno tretjino najde Policija. Več kot odstotek primerov se konča tragično, z naravno smrtjo, nesrečo, samomorom ali pa – v najhujših primerih – s prikritim umorom," je pojasnil in izpostavil, da je komuniciranje z mediji glede pogrešanih ključno, saj ti o tem obvestijo javnost, ljudje pa so potem "dodatne oči in ušesa" pri iskanju pogrešanih.

Tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs je izpostavil pomen ustreznega obveščanja novinarjev in medijev o pogrešanih. "V zadnjih primerih pogrešanih otrok pri nas so bili ti hitro najdeni tudi zaradi pomoči novinarjev," je dejal. O tem pa bodo razpravljali tudi na dvodnevni mednarodni konferenci, ki se je danes začela v Ljubljani.

Po Hojsovem mnenju je sicer iskanje pogrešanih eno najpomembnejših področij kriminalistične policije, saj gre za izjemno občutljivo temo – ne le zaradi pogrešanega, ampak je prizadetih veliko ljudi, ki so pogrešanemu blizu. Čeprav se večina pogrešanih na koncu vendarle najde, pa je po njegovih besedah precej veliko tistih, ki so pogrešani že vrsto let. To je travma tako za bližnje pogrešanega kot tudi za Policijo. Vsak neraziskan primer je temna lisa v delu Policije, je dodal. Prav zato je Slovenija v okviru predsedovanja Svetu EU to področje postavila visoko na prioritetni seznam.

Po podatkih organizacije Amber Alert Europe, ki se ukvarja z ozaveščanjem o pogrešanih otrocih, je v evropskem prostoru vsako leto pogrešanih okoli 600.000 ljudi, polovica od njih je otrok.

Ustanovitelj in predsednik omejene fundacije Frank Hoen je v izjavi za medije v Ljubljani izpostavil pomen uvrščanja pogrešanih oseb med prioritetne naloge v okviru predsedovanj Svetu EU. "Mreža policijskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, bo tako povzdignila to temo in opozorila Svet EU. Evropa po tej konferenci ne bo nikoli več enaka, nikoli ne bomo pozabili na to delo, ki je ključnega pomena," je povedal.

V Sloveniji sicer najstarejši zapis o pogrešani osebi, ki še ni bila najdena, sega v leto 1957. Odtlej je pogrešan moški iz okolice Celja, ki je odšel na velesejem v Zagreb, pa se ni nikoli vrnil, je povedal Miklič. Nazadnje pa je otrok, ki ga še niso našli, izginil leta 1996. "Med odraslimi pogrešanimi prekličemo iskanje v enem dnevu v približno 80 odstotkih primerov. V štirih urah pa prekličemo iskanje več kot 90 odstotkov pogrešanih otrok, na srečo so večinoma živi in zdravi," je dodal.

Pogrešana oseba sicer ostane pogrešana, dokler ni najdena živa ali mrtva. "Za nas ostane oseba pogrešana, dokler je ne najdemo," je povedal in dodal, da ves čas prilagajajo preiskovalne ukrepe. Tako so imeli primere pogrešanih, ki so jih razrešili po osmih ali desetih letih.

Hojs je danes na novinarsko vprašanje tudi komentiral poročilo varuha človekovih pravic o stanju človekovih pravic migrantov na mejah za zadnja tri leta. Kot pravi, poročila še ni prebral, pozna pa nekatere pripombe varuha iz preteklosti. "Popolnoma zaupam zakonitosti in delu Policije. Vsaj na tem področju se je Policija v zadnjih letih izjemno izkazala. Število zajetih migrantov – glede na to, da nismo prva vstopna varna država, ampak prva schengenska država – je izjemno veliko, kar kaže, da Policija dela dobro," je povedal.

Po njegovih navedbah je "težko oporekati nekaterim ugotovitvam, ki jih plasirajo nevladne organizacije". Kot je dejal, so v uradu varuha zaposleni mnogi, ki so bili nekoč zaposleni pri nevladnih organizacijah. "Zato te njegove ugotovitve jemljem z velikim pridržkom," je povedal.