'V Sloveniji našla ljubezen in ... žolco'

"Ti si režiser, ustvarjalec in pisec svoje zgodbe. Dobesedno lahko narediš karkoli si želiš," pravi Ksenia Juvan, ki jo je leta 2015 življenje pripeljalo v Slovenijo. Da bi sledila svojim sanjam, je študirala turizem in hotelirstvo na Nizozemskem ter si ustvarila kariero v turizmu – delala je v hotelih na Kitajskem, Tajskem in v drugih delih jugovzhodne Azije. Pred desetletjem je med potovanjem po Evropi po naključju spoznala svojega bodočega moža v Ljubljani. Z drugimi besedami, ljubezen jo je pripeljala v čudovito sLOVEnijo.

"Vsako leto sem si vzela teden dni dopusta, da smo se srečali s starši – tisto leto smo izbrali Slovenijo. Šli smo na večerjo, starša sta po njej zaspala, sama pa sem želela izvedeti, kako so ljudje v Sloveniji, kaj počnejo, kam gredo zvečer. Naložila sem si Tinder, aplikacijo za zmenke, in šla na pijačo s Slovencem."

Že naslednji dan je zapustila državo, a kot pripoveduje, se je zgodila ljubezen na prvi pogled. Štirinajst dni pozneje sta se z bodočim možem srečala v Amsterdamu, nato pa skupaj odpotovala v Peru, da bi preverila, kako se ujameta ob daljšem skupnem bivanju. "Takrat sva že vedela, da to je to. Morava biti skupaj in čist na hitro sem se preselila v Slovenijo."

Slovenija ji že desetletje pomeni dom. Je mama dveh hčera, starih pet in skoraj osem let. Ob selitvi je v naši državi našla priložnost za osebno rast ter združila svoje strasti z ustvarjalnostjo in kariero v digitalnem marketingu. Tako je nastal njen potovalni blog Ksenia in Slovenia, na katerem tujcem približuje lepote in posebnosti Slovenije - edine države, ki ima ljubezen zapisano že v imenu. Sprva je objavljala v ruščini, kasneje v angleščini.

"Sem se počutila precej osamljeno tukaj, kot tujki mi je bilo težko najti kaj v angleščini, kje se kaj dogaja, kam lahko greš in sem se odločila, da bom ta blog začela kot neko platformo za tujce, da lahko na njem najdejo razne informacije, se srečajo, pogovorijo, nekaj kot community blog."

V vseh teh letih se je na njenem blogu nabralo že lepo število objav, hkrati pa vztrajno raste tudi skupnost njenih sledilcev - teh je danes že več kot 25.000. Vsebine so raznolike: nekatere so informativne in uporabne, druge razkrivajo zanimive statistične podatke o Sloveniji in njenih prebivalcih, spet tretje pa so lahkotne, zabavne in spodbudijo k razmisleku. Tako je denimo v eni od objav zapisala stvari, ki jih nikoli ne želite reči Slovencem: "Mislil sem, da bo vse veliko cenejše. Ali je angleščina glavni jezik v Sloveniji? Ali ni vaša hrana enaka italijanski? Zakaj nimate nobenih svetovno znanih znamenitosti? Slovenija je enaka kot preostanek Balkana? Ste tukaj vsi v sorodu? Slovenija je le postanek za turiste na poti na Hrvaško."

V vseh teh letih se je na njenem blogu nabralo že lepo število objav, hkrati pa vztrajno raste tudi skupnost njenih sledilcev - teh je danes že več kot 25.000. Vsebine so raznolike: nekatere so informativne in uporabne, druge razkrivajo zanimive statistične podatke o Sloveniji in njenih prebivalcih, spet tretje pa so lahkotne, zabavne in spodbudijo k razmisleku. "Stojim pred parlamentom v Sloveniji, je edina parlamentarna stavba na svetu, ki ima na svojem vhodu upodobljenih toliko človeških reproduktivnih organov. Povejte mi v komentarjih - se vam zdi primerno, da ima vladna stavba takšen videz? Ali menite, da to kakorkoli vpliva na odločitve, ki se v njej sprejemajo za državo? Ruska kultura je precej bolj konservativna kot je slovenska kultura. Ne vidiš, ne srečaš toliko kipov, ki bi bili nagi kot tukaj ali recimo v Evropi na splošno. (smeh) Ampak mislim, da za parlament to ni toliko primerno. (smeh)"

Slovence, naše običaje in kulturo je dodobra spoznala, a jo še vedno preseneča, koliko novega lahko odkrije v tako majhni, skoraj žepni državi. Tri leta po začetku rusko-ukrajinske vojne Ksenia opaža, da ljudje do Rusov niso več tako negativno nastrojeni kot na začetku. Z rojaki, ki so prav tako našli svoj dom v Sloveniji, ostajajo v rednih stikih in se občasno tudi osebno srečujejo.

"Mi je res žal, kaj se dogaja in razumem, da to ni neko kreganje med ljudmi, to je res neka politika in moram rečt, da sem vesela, da živim tukaj. Vsak dan sem hvaležna, da imam mirno nebo nad seboj, da moji otroci lahko gredo v šolo in jima ni treba razmišljati o vojni, ker to je res grdo in nepotrebno v našem stoletju."

Pravi, da ji občutek svobode in varnosti pomeni neprecenljivo vrednost. Slovenijo dojema kot prelepo deželo, ki ji je ponudila številne priložnosti, hkrati pa jo vedno znova navdihuje tudi slovenska kulinarika, ki jo z iskreno radovednostjo raziskuje in z veseljem okuša. Tako med njene najljubše jedi sodijo goveja juha, žabji kraki, pa - za marsikoga presenetljivo - tudi žolca. 

"Obožujem tako random hrano in zaradi tega mi je tudi azijatska hrana tako všeč in skozi raziskujem take čudne stvari, ne vem. (smeh)"

Srce Ksenie polni hvaležnost za vse, kar ji je Slovenija že podarila in še bo: ob družini je našla ljubeče prijatelje, odkrivala čudovite kotičke države in hkrati spoznala globine same sebe. Vsak trenutek ji znova dokazuje, kako bogata in polna topline je njena slovenska zgodba.