Kdo so novodobni pirati pri nas?

Po besedah dr. Maje Jančič Bogataj z Inštituta za intelektualno lastnino je več zelo različnih vrst novodobnih piratov. Nekateri množično prodajajo zapečene zgoščenke na črno, drugi izkoriščajo sodobno tehnologijo in komunikacijska omrežja, preko spleta ali spletnih omrežij, tretji si prisvojijo ali brez dovoljenja predelajo drugo avtorsko delo in ga prodajajo za svojega, četrti uporabljajo dela brez plačevanja nadomestil, peti na nedovoljen način uporabljajo dela pri pouku, izobraževanju …

Nekatera od teh dejanj so očitno škodljiva, za druga bi bilo bolje, če bi bila dovoljena. "Največji problem avtorskega prava v digitalni dobi, poleg tega, da je velikokrat neučinkovito, je, da po drugi strani regulira tudi dejanja, ki v analognem svetu nikoli niso bila prepovedana oziroma so bila dovoljena: na primer uporaba avtorskih del za namene pouka, za namen citiranja, privatno rabo in tako dalje."

Pirati so stari, kot je staro avtorsko pravo

Pojem pirat je že tako star, kot je staro sodobno avtorsko pravo. S tem pojmom lahko označimo vse, ki na nedovoljen način uporabljajo avtorsko delo. Zelo velikokrat gre za nedovoljeno uporabo pri glasbenih delih in takšne primere poznamo tudi pri nas. Glasbo Na božično noč v izvedbi Pop Design naj bi si Tone Košmrlj "sposodil" od nemških avtorjev Granta Stevensa in Mickija Meuserja, ki naj bi za trio The Window Speaks spisala originalno pesem Men of the World. Drugi domnevni plagiat naj bi bila pesem Zate, v originalni izvedbi Wahnsinn nemškega pevca Roya Blacka.

Šef Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije (Sazas) Matjaž Zupan naj bi se s pesmijo V meni je California podpisal pod slovensko različico Never say Goodbye  Johna Bon Jovija. Plagiat naj bi bil tudi Kavboj, ki ga izvaja Mirna Reynolds. Avtor Domen Kumer naj bi dobil navdih zanj pri Passion Fruit za pesem Bongo Man.

A dr. Bogatajeva je poudarila, da v omenjenih primerih sodišče še ni ugotavljalo, ali gre za plagiate ali ne. Sodni postopki niti niso bili začeti in izpeljani. Kljub temu je mogoče iz primerov iz tuje sodne prakse ugotoviti, da gre za eklatantne posege v avtorske pravice izvirnih avtorjev, ocenjuje. Vendar v Sloveniji praktično ni sodnih sporov oziroma jih je malo. Očitno je, da imetniki – predvsem tuje glasbene založbe – ne uveljavljajo avtorskih pravic, ker se jim očitno zdi naš trg premajhen.

Problematično je, da tudi avtorji ne uveljavljajo svojih moralnih pravic. "Zdi se, da nekateri med njimi dopuščajo oziroma tolerirajo plagiatorstvo," kar po njenem mnenju ni prav. "Menim, da bi morali avtorji takšna dejanja zelo ostro obsoditi oziroma jasno pokazati, kdo med njimi so pravi izvirni avtorji, kdo pa prepisovalci."

Mogoče ni sodnih sporov tudi, ker je več zunajsodnih poravnav. Kolikšni so zneski, dr. Bogatajeva ne ve. "Ponavadi ostanejo zaupni med strankami." Pri tem je poudarila, da ima v primerih predelav avtorskega dela na novem avtorskem delu pravice oziroma monopol nad izkoriščanjem tudi prvotni avtor, saj je njegovo izvirno delo vraščeno v novo delo, zato morajo avtorji predelav od njih pridobiti dovoljenje.

Sumi, da je "v omari veliko okostnjakov", in poziva vse avtorje in imetnike avtorskih pravic na vseh področjih, naj prenehajo tolerirati posege. "To ni problem samo na področju glasbe. Primeri so pogosti na drugih področjih, tudi na akademskem področju. Pri meni se je oglasil posameznik, ki je ugotovil, da je nekdo drug v svoji diplomski nalogi prepisal več kot polovico njegovega članka in uspešno diplomiral. Obvestil je fakulteto, ki pa ni reagirala, oziroma je priporočila, naj dejanja preganja sam. Fakulteta ima prav, da mora posameznik sam uporabiti vsa pravna sredstva, vendar po drugi strani bi morale resne fakultete imeti stroga pravila v zvezi s posegi v avtorske pravice. V tem primeru je logičen korak odvzem diplomske naloge in s tem pridobljenih pravic," je poudarila.

Nemška avtorja sta se javila

Nemškim avtorjem Na božično noč pa se je vendarle zdelo vredno opozoriti na svoje pravice. Domnevno plagiatorstvo sta javila na Sazas. Dr. Bogatajeva se zaveda, da Sazas sicer ni organ, ki je dolžan spremljati posege v avtorske pravice na delih, za katera pobira nadomestila. "Seveda pa se v primeru, da je obveščen, pričakuje, da bo sprejel določene ukrepe. Najmanj kar je, da vnaprej ne bo več razdeljeval nadomestil za te primere. Je pa zanimivo, kaj predstavlja, da Sazas ve oziroma, da je s tem seznanjen. In kaj se dogaja z nadomestili za nazaj? Ali bo potrebno neupravičeno razdeljena nadomestila zahtevati individualno ali je to mogoče sistemsko urediti," se sprašuje. "Upam, da bodo imetniki pravic v primeru Na božično noč te uveljavljali tudi po sodni poti," je dodala.

Na spletni strani Sazasa se je mogoče poučiti, da se pesem šteje za plagiat, če je osem taktov skladbe skupaj prekopiranih v melodiji in harmoniji. "Vendar v vsakem konkretnem primeru lahko le sodišče odloči, kdaj gre za plagiat, pri čemer so v tujini zelo stroga, včasih prestroga pravila. Nihče ne ustvarja v vakuumu, zato bi bilo potrebno v večji meri dovoliti transformativne uporabe oziroma predelave avtorskih del na primer za namene kritike, parodije in podobno. In obenem strogo preganjati očitno prisvajanje tujih avtorskih del oziroma plagiatorstvo," meni dr. Bogatajeva.

Na Sazasu ščitijo celoten svetovni avtorsko zaščiteni repertoar, skladno s sklenjenimi sporazumi s sestrskimi organizacijami. "Vloga kolektivnih organizacij je ščitenje uporabe avtorskih del, pobiranje nadomestila za uporabo ter delitev med upravičence doma in v tujini. Edino sodišča so na podlagi pritožbe skladatelja originalnega avtorskega dela pristojna, da na osnovi izvedenih dokazov meritorno odločijo, ali gre za plagiat ali za krajo avtorskega dela," so poudarili. V primeru sodnega postopka Sazas posreduje podatke o višini nadomestil, ki jih je domnevni plagiator dobil za uporabo skladbe v obdobju do ugotovitve pravega lastništva.

Avtorsko pravico predstavlja celota moralne, ki pripada avtorju, in materialne pravice, ki jo lahko avtor s pogodbo prenese na nekoga drugega. Sazas lahko o plagiatorstvu razsoja pred disciplinskim razsodiščem in pomaga vzpostaviti stik med avtorji preko kolektivne organizacije v tujini. Oboje so storili v primeru pesmi Na božično noč. Hkrati so opozorili, da je treba ločiti plagiat od kraje avtorskega dela. "Če se v avtorskem delu – zavedno ali nezavedno – uporabi del drugega avtorskega dela, gre, ko se na sodišču dokaže, za plagiat, za dokazovanje katerega je potreben dolgotrajen, zapleten in drag sodni postopek."

Pojasnili so, da so pri kraji avtorskega dela hitrejši in manj zapleteni postopki. V primeru Na božično noč je šlo za tipično krajo avtorskega dela, so dodali. "A množične kraje avtorskih del se v Sloveniji dogajajo dan za dnem na očeh politike, javnosti in pristojnih državnih institucij. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah je jasen. Pred uporabo zaščitenega repertoarja je potrebno skleniti ustrezno pogodbo s pristojno kolektivno organizacijo. To v Sloveniji ne velja, ker mnogi radijski in televizijski mediji, organizatorji prireditev, uporabniki iz gospodarstva in tako dalje nimajo sklenjenih pogodb, dnevno pa uporabljajo avtorska dela in zaradi neplačane uporabe kujejo velikanske neobdavčene dobičke. Pristojni uradniki ne ukrepajo, zato nastaja še ena velika tajkunska zgodba, saj skladateljem in avtorjem Slovenije in sveta dnevno nezakonito kradejo njihovo lastnino."

Premnoga opozorila politiki in institucijam države pa so zgolj "klic vpijočega v puščavi", opozarjajo na Sazasu. "V raznih medijskih in drugih poslovnih mrežah denar ponikne, skladatelji in avtorji dobivajo posledično nižja nadomestila, plačujejo nižje davke in spet izgublja država sama. A kot kaže, je medijski kapital močnejši od ustave, politike, uradnikov, demokracije in pravne države!" Zavedajo se, da ni ne sodnih sporov ne sodne prakse. "Predvidevamo, da zaradi že omenjenih dolgotrajnih, zapletenih in dragih sodnih postopkov. Pri tem pa ni zanemarljivo, da je zaradi prav tako že omenjene dnevne kraje avtorskih del s strani uporabnikov višina nadomestil za uporabo avtorskih del skladateljem in avtorjem tako mizerna, da bi tožnik tudi ob dobljenem moralnem zadoščenju pri materialnem doživel šok, saj bi mu sodni postopek dodobra izpraznil žep."

Na Sazasu so poudarili, da so takoj izpolnili svojo dolžnost do originalnih avtorjev slovenske izvedbe skladbe Na božično noč. Preko sestrske organizacije so navezali stike med originalnimi in slovenskimi avtorji in nudili vso pomoč, da so se dogovorili. Zadevo je obravnavalo tudi Sazasovo disciplinsko razsodišče ter Košmrlju naložilo, naj pripiše originalne avtorje. Materialno odgovornost je uredil Košmrlj sam, vendar o tem ni želel govoriti.

Brez sodne odločbe ni plagiata

Drugi zgoraj našteti avtorji zanikajo, da so njihove pesmi plagiat. Na Sazasu so v odzivu na domnevni plagiat V meni je California zapisali, da gre za namigovanja in domneve, da jih v pravni državi zavezujejo samo odločitve sodišč. Edina pristojna državna institucija za izvedbo postopka je namreč sodišče, ki na podlagi materialnih dokazov, ki jih izvedejo zapriseženi strokovnjaki za področje glasbe, ugotovi, ali je skladba dejansko plagiat. "Zato se v presojo tega Združenje Sazas ne more spuščati in se od takih dejanj distancira."

Sodišče od Sazasa lahko pridobi informacijo, kako so skladbe prijavljene, in podatek o višini nadomestila, ki ga je avtorsko delo ustvarilo v tem času. Na tej osnovi lahko določi materialno odškodnino avtorjem, ki so delo ustvarili oziroma so imetniki pravice, so pojasnili na Sazasu. Dejstvo pa je, da sodnih sporov glede plagiatorstva v Sloveniji praktično ni.