Kakšne posledice bi imel tako močan potres v Ljubljani?

Kot je ocenil seizmolog Andrej Gosar, je sicer za podatke o škodi in vplivu na stavbe na področju Slovenije še prezgodaj. Je pa napovedal, da bo popotresnih sunkov še veliko in bodo trajali še dneve.

Potres, ki je danes okoli 12.20 stresel širše območje Zagreba, je imel po preliminarnih podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (ESMC) magnitudo 6,3.

"Intenziteto današnjega potresa sicer ocenjujejo na VIII-IX EMS-98. To pomeni, da je pričakovati veliko škodo na objektih, kot tudi potrjujejo prvi posnetki z nadžariščnega območja," so v Agenciji RS za okolje (Arso) zapisali na Twitterju.

Kaj bi takšen potres pomenil za stavbe pri nas? 

Potres takšne intenzitete, kot je danes prizadel Hrvaško, bi v slovenski prestolnici povzročil rušenje dimnikov, morda bi razpokale ali se delno porušile najslabše grajene stavbe, ocenjuje inženir gradbeništva Angelo Žigon. Zato je ključnega pomena gradnja protipotresno varnih stavb ter protipotresna sanacija starejših.

Današnji potres je vse prestrašil, a v resnici v Sloveniji ni imel rušilne moči, čeprav lahko takšni potresi vplivajo tudi na naše objekte. "Kljub temu, da smo ga v Ljubljani močno čutili, so potresi lahko bistveno hujši, se pojavljajo in prihajajo," je dejal in opozoril, da moramo zato graditi protipotresno varne stavbe, starejše pa sanirati.

Ljubljana je sicer po njegovih besedah glede na cono potresa srednje ogrožena. Potresno varne so predvsem stavbe, zgrajene po potresu v Skopju leta 1963, ko so za vso tedanjo Jugoslavijo začeli veljati novi predpisi. Tako so večinoma varne tudi stolpnice, z izjemo dveh ali treh, tiste, zgrajene v zadnjih 20 letih pa so po njegovih besedah za pričakovane potrese absolutno varne. "Seveda se lahko zgodi izjema, a je sila neverjetna," dodaja.

Najbolj pa so v Sloveniji ogrožene večstanovanjske zidane stavbe, bloki s tremi ali štirimi nadstropji, zgrajeni v 50. in začetku 60. let prejšnjega stoletja. Te namreč nimajo dobrega razporeda sten, nekatere imajo morda tudi lesene strope, zato so najbolj potresno ogrožene.

Ob tem opozarja, da je treba morebitne razpoke na stavbah nujno takoj sanirati. Prvi potres lahko denimo povzroči eno razpoko, s čimer se nosilnost stene že zmanjša, pri naslednjem potresu, čeprav je manjši, pa lahko že povzroči porušenje. Vsaka razpoka sicer po njegovih besedah ni nevarna, to denimo velja za horizontalne razpoke, medtem ko je treba razpoke na nosilnih stenah čim prej sanirati.

Na vprašanje, ali bi bilo morda treba pregledati tudi stavbe, ki niso vidno poškodovane, pa odgovarja, da so razpoke praviloma vidne, zato takšen pregled ni potreben.

Na območju Slovenije sta bila podobna silovita potresa 6. maja 1976 zvečer v Posočju in 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju. Prvega so čutili prebivalci v polmeru okoli 570 kilometrov, vse do Švice, južne Nemčije in Poljske, Češke in Madžarske, najhujšo škodo pa je na Slovenskem povzročil v Breginjskem kotu, Kobaridu in Tolminu, kjer je ponekod kar 80 odstotkov prebivalcev ostalo brez strehe nad glavo. Drugi pa velja za enega najsilovitejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Njegova magnituda je bila 5,6, največji učinki pa so dosegli od VII. do VIII. stopnjo po EMS, so navedli na Arsu.

Kako ravnati ob potresu? 

Slovenija sicer leži na potresno nevarnem območju, zato moramo biti prebivalci podučeni o tem, kako ravnati med potresom in po njem, na spletni strani navaja uprava za zaščito in reševanje.

Najboljšo zaščito pred potresom sicer omogoča stavba, ki je bila zgrajena in kasneje vzdrževana po načelih potresno odporne gradnje. Pomembno je, da vsako gospodinjstvo določi varna mesta, kamor se ljudje med potresom lahko zatečejo. Gre za mesta pod trdnimi mizami, med podboji vrat in ob notranjih nosilnih stenah.

Med potresom se je pomembno izogibati zunanjim in predelnim stenam, dimnikom in opekam, večjim steklenim površinam, velikim omaram in mestom, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti.

Kot piše uprava za zaščito in reševanje, je pomembno, da med potresom ostanete mirni, prekinete svoje dejavnosti in ustrezno ukrepate. "Med potresom ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna," so zapisali. Priporočajo tudi, da si zaščitite glavo.

Če se med potresom nahajate na prostem, se morate izogibati stavbam, zidovom, drevesom, telefonski in električni napeljavi, ulični razsvetljavi, prometni signalizaciji, daljnovodom, nadvozom, podvozom, mostovom in predorom, rečnim brežinam in obalam.

Za varnost med potresom lahko doma med drugim poskrbite tudi tako, da omare pritrdite na steno, velike in težke predmete postavite na nižje police, postelje pa umaknete od oken, predelnih sten in visokega pohištva.