Kot je povedal direktor Veterinarske uprave RS Zoran Kovač, doslej v pregledanih vzorcih, ki jih odvzemajo po sistemu naključja, niso zabeležili nobene prekoračitve stopenj progesterona, kamor sodi tudi MPA.
"Res pa je, da VURS ne išče tega hormona v krmi, ker je tako oblikovana veljavna zakonodaja," je dejal Kovač. Marca uveljavljeni zakon o krmi, ki je v postopku sprejemanja v DZ doživel precej sprememb, namreč ne vsebuje člena, ki bi določal, da mora imeti krma v prometu veterinarsko potrdilo oz. drug predpisan dokument o zdravstveni ustreznosti v skladu s predpisi, ki urejajo področje veterine.
Po njegovih besedah prav v zadnjih šestih letih pri izvajanju omenjenega programa posebno pozornost namenjajo nadzoru veterinarsko-medicinskih izdelkov, kamor sodijo tudi sintetični hormoni.
Kovač je še opozoril, da je ugotavljanje navzočnosti hormona MPA pri živalih dokaj zapleteno, saj je treba pri presoji izsledkov upoštevati, za kakšno žival gre. "Rahlo povišana navzočnost MPA je namreč lahko tudi posledica fiziološkega ciklusa živali," je povedal Kovač in ob tem spomnil, da Američanom, kjer je uporaba MPA dovoljena, v sporu z EU pred sodiščem v Ženevi niso uspeli dokazati škodljivosti tega hormona.
Prek kratkim je v EU izbruhnila nova prehranska afera, povezana z omenjenim hormonom, ki naj bi se po zadnjih podatkih prek glukoznega sirupa oziroma živalske krme ali uvoženih živali, ki so to krmo jedle, domnevno pojavil v kar enajstih državah članicah. EU sicer še vedno ni razkrila vseh razsežnosti afere, ki je najhuje prizadela štiri države, in sicer Belgijo, Nemčijo, Luksemburg in Nizozemsko.
