Letošnje leto so zaznamovale številne družinske tragedije, umori in uboji. Samo v prvi polovici leta, na primer, je na okruten način ugasnilo več življenj, številka pa še narašča. Nasilna dejanja so bila večinoma izvedena s strelnim orožjem, zadnja tovrstna žrtev pa je bil 45-letnik iz Litije, ki je umrl v ponedeljek.
Po podatkih, ki so nam jih posredovali z ministrstva za notranje zadeve (MNZ), je v Sloveniji konec oktobra približno 38.420 posameznikov posedovalo 116.806 različnih vrst orožja (poleg strelnega je zajeto tudi hladno orožje).
Glede na namen uporabe lahko orožje razvrščamo na lovsko, športno, varnostno in zbirateljsko. Kot so povedali na MNZ, 21.117 posameznikov poseduje orožni list za lov, 2.322 orožni list za šport, 6.539 orožni list za varnost, 653 ljudi poseduje dovoljenje za zbiranje, 11.637 jih ima dovoljenje za posest orožja, 1.131 oseb pa ima priglasitveni list. Poleg fizičnih oseb približno 250 poslovnih subjektov, kot so varnostne firme, lovske organizacije, strelska društva in podobno poseduje 4.855 različnih vrst orožja.
Orožni list? Šest pogojev!
Največ orožja je v posesti prebivalcev ZDA, Srbije in Jemna, najmanj pa prebivalcev Kitajske, Indije in Tunizije.
Raziskave iz leta 2010 so pokazale, da v Združenih državah orožje poseduje kar 45 odstotkov gospodinjstev (90 kosov orožja na vsakih 100 prebivalcev; za primerjavo: v Sloveniji na vsakih 100 prebivalcev pade 5,7 kosov orožja).Švedska je država, v kateri se letno zgodi najmanj umorov v EU, a je z 32 kosi orožja na 100 prebivalcev po številu orožja na drugem mestu v EU.
Najstrožje zakone o posedovanju orožja imata Kitajska in Japonska, kjer civilisti sploh ne smejo imeti orožja.
Dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja lahko pridobi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje: je dopolnil 18 let, je zanesljiv, ni zadržkov javnega reda, ima upravičen razlog za izdajo orožne listine, ima opravljen zdravniški pregled in je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Pridobljen orožni list za lovsko in športno orožje velja 20 let, orožni list za varnostno orožje pa 10 let. Zanimivo je, da po preteku veljavnosti orožni list posamezniku še vedno dovoljuje posest orožja, nima pa pravice nošenja. Dovoljenje za zbiranje orožja, dovoljenje za posest orožja in priglasitveni list veljajo trajno.
Če posameznik poseduje orožje, pa ne izpolnjuje več naštetih pogojev, mu upravni organ orožje in listine za orožje lahko odvzame, razlog za odvzem orožja na kraju samem je lahko tudi nespoštovanje pravil o ravnanju z orožjem. "Policist lahko brez predhodne odločbe pristojnega organa začasno zaseže orožje, strelivo in orožne listine, če obstaja sum, da posameznik ni več zanesljiv ali če prenaša orožje v nasprotju s predpisanimi pravili. Policijska postaja začasno zaseženo orožje in orožne listine takoj pošlje pristojnemu organu. Če le-ta v roku treh mesecev ugotovi, da zoper posameznika ni bil podan predlog sodniku za prekrške ali kazenska ovadba oz. da ne obstajajo razlogi za odvzem orožja in orožnih listin, ga vrne lastniku," so zapisali na MNZ. Tistemu, ki ne upošteva prepovedi nošenja in prenašanja orožja, preti tudi kazen od 500 do 1.500 evrov.
Hramba orožja: Ločeno od streliva
Vsak, ki poseduje orožje, mora z njim in s strelivom skrbno ravnati. Nositi ga mora tako, da ne ogroža osebne varnosti ali varnosti koga drugega. "Posameznik mora orožje hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi. Biti mora zaklenjeno, ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru."
Oseba, ki zbira orožje in poseduje tudi orožje iz kategorije A (prepovedano orožje), mora policistu omogočiti, da preveri, kako hrani orožje. "Posameznik, ki zbira orožje, ga mora hraniti v posebej za to določenem prostoru, ki je tehnično varovan in v zaklenjeni vitrini ali sefu."
Z izjemo zbirateljskega orožja kategorije A, policija in upravna enota, pristojna za izdajo orožnih listin, nimata pooblastila, da bi pri posamezniku doma neposredno nadzirala hrambo orožja. Ta omejitev izhaja iz ustavne pravice nedotakljivosti stanovanja. Kljub temu pa je nekdo, ki mu je bilo orožje ukradeno, z njim pa je bilo nato storjeno kaznivo dejanje, kazensko in odškodninsko odgovoren, če se ugotovi, da je prišlo do kraje orožja zaradi nevestne hrambe.
Nadzor nad prometom orožja izvajata tudi ministrstvo za obrambo in carina, pri poslovnih subjektih pa hrambo in nošenje orožja nadzirata policija in Inšpektorat RS za notranje zadeve.
'Nelegalno orožje je svetovni problem'
Na problematiko nelegalnega prometa z orožjem (proizvodnja, trgovina in posest orožja) poleg notranjih dejavnikov in geostrateškega položaja Slovenije vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot na primer vojne in obstoj kriminalnih združb v neposredni soseščini. "Problem nelegalnega prometa z orožjem je svetovni problem in ne samo problem posameznih držav,“ opozarjajo na MNZ.
"Poleg tega je dejstvo, da je nedovoljen promet z orožjem povezan z nedovoljenim prometom z drogami in belim blagom. Slovenska policija si prizadeva preprečiti takšne pojave!"
Posest sicer dovoljenega orožja brez veljavne orožne listine se v večini primerov obravnava kot prekršek. Posest nedovoljenega orožja pa je inkriminirana tudi kot kaznivo dejanje. "Kdor protipravno izdela, pridobi, ponuja, proda, hrani, menja, vnese v državo ali iznese iz nje strelno, kemično, biološko ali jedrsko orožje, strelivo ali eksploziv ali vojaško orožje in vojaško opremo, katerih promet posameznikom ni dovoljen ali je omejen, ali pri tem posreduje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let."
Na vprašanje, kolikšen je problem neregistriranega orožja v Sloveniji, je po njihovem mnenju težko pravilno odgovoriti. "Nesporno je, da teh pojavov v Sloveniji ni mogoče podcenjevati, jih zanikati ali pa precenjevati, temveč jih je treba skrbno spremljati in zoper njih tudi ukrepati," so še zapisali.
KOMENTARJI (126)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.