Infektologinja Tadeja Kotar z infekcijske klinike UKC Ljubljana je za Slovenske novice, ki so o tem prve poročale, dejala, da so takrat v nekaj tednih zdravili pet obolelih, kar presega običajno dinamiko bolezni. Običajno na leto zdravijo od sedem do deset bolnikov z malarijo, smrt bolnika pa je prvi primer smrti zaradi malarije v Sloveniji v zadnjih 30 letih.
Dodala je, da Slovenci malarijo pogosto podcenjujejo, čeprav ima lahko izjemno hiter in usoden potek. Opozorila je, da je po vrnitvi s potovanja v kraje, kjer je malarija, vsak sumljiv simptom lahko alarm ter da je nujno zdravnika obiskati čim prej.
NIJZ: Potnik je bil v državi Sierra Leone
Informacijo so za 24ur.com potrdili tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). "Res je, prejeli smo prijavo malarije in smrti. Bolnik je umrl zaradi zapletov. Potoval je v Afriki (Sierra Leone)," so nam sporočili.
Kot je v izjavi za javnost pozneje povedala Eva Grilc z NIJZ, smo v Sloveniji zadnja smrtna primera zaradi te bolezni zabeležili leta 1991 in 1996.
"Potnike, ki potujejo na takšne kraje, kjer je malarija endemična, skoraj prosimo, da se res ustrezno pozanimajo in oskrbijo z antimalariki, ki jih zaščitno jemljejo celo pot ali celo pred začetkom poti, ker je to veliko bolj enostavno, ceneje in očitno lahko vpliva tudi na potek življenja in samega potovanja," je dejala. Ob vrnitvi domov pa naj bodo pozorni na simptome, kot so mrzlica, vročina, glavobol in bolečine v mišicah. Zdravnika naj tudi opozorijo, da so bili na potovanju, sicer ta ne bo takoj pomislil na možnost malarije.
NIJZ lani obravnaval devet primerov
V lanskem letu je NIJZ obravnaval devet primerov malarije, in sicer pri osebah, ki so potovale v ali prihajale iz držav Gabon, Gana, Sierra Leone, Zanzibar (Tanzanija), Etiopija in Nigerija, so januarja objavili na spletni strani.
Poudarili so, da antimalariki preprečijo večino primerov okužbe in pomembno zmanjšajo tveganje za težji potek bolezni. Izbor ustreznega zdravila mora biti vedno individualno prilagojen posamezniku in destinaciji, zato potnikom priporočajo, da se pravočasno posvetujejo z zdravnikom ali ambulanto za potnike.
Kdo je ogrožen?
Posebej ogrožene skupine za težji potek malarije so otroci, nosečnice, starejši in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Zanje je še posebej pomembno dosledno upoštevanje kemoprofilakse, torej preventivnega jemanja antimalaričnih zdravil.
Pred potovanjem na območja, kjer je malarija prisotna, na NIJZ priporočajo uporabo antimalarične zaščite, dosledno zaščito pred piki komarjev, kot so repelenti, primerna oblačila in mreže proti komarjem ter posvet v ambulantah za potovalno medicino pred potovanjem.
Nasvete o antimalarični zaščiti in drugih preventivnih ukrepih lahko posamezniki pridobijo v ambulantah za cepljenje in potovalno medicino na območnih enotah NIJZ.
Kaj je malarija?
Malarija je resna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo paraziti rodu Plasmodium. Najbolj nevarna je malarija, ki jo povzroča Plasmodium falciparum, prisoten predvsem v subsaharski Afriki, saj lahko pri določenem deležu okuženih povzroči resne zaplete, ki so včasih smrtni.
Na človeka se prenaša s pikom okuženega komarja. Malarija se najpogosteje pojavi od približno enega do štirih tednov po vrnitvi s potovanja v območja z malarijo in se kaže z nenadno visoko vročino v ponavljajočih se napadih, mrzlico in močnim potenjem, izrazito utrujenostjo ter bolečinami v mišicah.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.