Fafangel: V Sloveniji prvi primer opičjih koz, moški se je vrnil iz tujine

Na novinarski konferenci, na kateri so spregovorili o prvem potrjenem primeru opičjih koz v Sloveniji, so sodelovali Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Tatjana Avšič-Županc, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, in Mojca Gobec, vodja Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje. 

"Vse mednarodne institucije smo obvestili o prvem primeru v Sloveniji, kjer imamo dober primer spremljanja okužb," je poudaril Fafangel. Zdaj obveščajo stike okuženega. Bolezen pa ni karantenska in tudi ni spolno prenosljiva, ampak gre za bolezen, ki se prenaša s tesnimi stiki. Če jo primerjamo s covidom, je epidemiološko lažje obvladljiva. Oseba je razvila simptome po vrnitvi v Slovenijo. Inkubacijska doba je od 5 do 21 dni, kužnost pa nastopi ob pojavu simptomov. Ne gre za nov virus, poudarja Fafangel. Po zadnjih podatkih je o primerih opičjih koz poročalo 16 držav. Pričakujejo, da bomo verigo prenosa hitro ustavili in obvladali. Tvegani oziroma tesni stiki naj bodo pozorni na pojav morebitnih simptomov, predvsem na povišano telesno temperaturo. Raven tveganja za splošno prebivalstvo je ocenjena kot nizka. 

Laboratorij na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2003 uvedel diagnostiko za dokazovanje opičjih koz, je pojasnila Tatjana Avšič-Županc. Včeraj popoldne so dobili klic zdravnika iz ambulante, da ima v obravnavi osebo, ki bi glede na klinične znake in kožne spremembe lahko bila okužena z opičjimi kozami. Za mikrobiološko preiskavo je pomembno, da se vzorec odvzame na pravem mestu. Nemudoma so izvedli diagnostiko. 

Bolezen ne predstavlja večjega tveganja za zdravje

Znova imamo opravka z nalezljivo boleznijo, ki sicer ni nova, je dejala Lejko Zupačeva. So pa bili primeri do zdaj povezani s potovanjem v Afriko. Bolezen ne predstavlja večjega tveganja za zdravje, smrtnost je izjemno nizka, kožne spremembe pa lahko puščajo brazgotine, dodaja. Pomembno je, da se okuženi izogibajo tesnemu stiku z drugimi. Bolezen se začne z vročino, bolečinami v mišicah, glavobolom in povečanimi bezgavkami, čez približno dva dni se pojavijo izpuščaji, ki nekoliko spominjajo na otroško bolezen noric. Na mestu mehurčka lahko nastane ranica, nato pa kraste, ki s časom odpadejo. Nato oseba ni več kužna. Večji zapleti niso pričakovani. Če ima oseba respiratorne znake, pa so kužni tudi izločki iz dihal. V tem primeru je možen tudi prenos, če smo v stiku s to osebo. Terapija ni potrebna, razen pri okuženih bolnikih s hudo motnjo imunskega sistema. Bolj ogrožene so nosečnice in majhni otroci. Okuženi naj se tudi izogibajo stiku s hišnimi ljubljenčki, saj se ti lahko okužijo in bi lahko predstavljali "rezervoar" za nadaljnje širjenje okužb. Če gre okužena oseba v javnost, naj uporablja kirurško masko. Cepivo proti črnim kozam delno ščiti tudi proti opičjim kozam. Drugo cepivo je registrirano za preprečevanje opičjih in črnih koz, z njim pa bi bilo smiselno cepiti tiste, ki so najbolj na udaru – to so laboratorijski delavci. Na voljo so tudi zdravila, ki pa jih v Evropi še nimamo. Pri večini okuženih ni potrebna hospitalizacija, je pojasnila predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. 

Situacijo budno spremljajo tudi na ministrstvu za zdravje, je poudarila Mojca Gobec. V Sloveniji smo ustrezno ravnali, je dejala. Grožnja za javno zdravje splošne populacije je relativno majhna, a je treba storiti vse, da bi prekinili prenos okužb. Na ministrstvu bodo po potrebi sprejemali ukrepe. Dobili so že predlog stroke, da bi bolezen uvrstili na seznam nalezljivih bolezni po Zakonu o nalezljivih boleznih. To bi omogočilo nadaljnje spremljanje te bolezni in komunikacijo z vsemi mednarodnimi institucijami. 

Včeraj so iz Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) sporočili, da bi lahko ta bolezen, če bi se virus opičjih koz prenesel na živali, postala endemična tudi v Evropi. Iz Svetovne zdravstvene organizacije pa sporočajo, da je prenose okužbe v državah, v katerih ta bolezen ni endemična, mogoče ustaviti. 

Okužbe z virusom opičjih koz so bile v zadnjem tednu zabeležene v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji.  Zadnja država, ki je potrdila okužbo z virusom opičjih koz, je Danska. Opičje koze so endemične v 11 afriških državah. 

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opičje koze povzroča virus, soroden virusu, ki je kriv za bolezen črnih koz, ki je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980.

Gre za bolezen, ki se na ljudi prenese z živali - praviloma z glodavcev in primatov - in se najpogosteje pojavlja v tropskih gozdnatih predelih Srednje in Zahodne Afrike.

Kako je s cepljenjem v Sloveniji?

V Sloveniji so bili do leta 1972 proti kozam obvezno cepljeni otroci v starosti treh mesecev, ki so bili nekaj let kasneje revakcinirani. Cepljene so bile tudi osebe, ki so potovale v državo, v kateri so bile koze ali v državo, ki je zahtevala cepljenje, in osebe, ki so bile okužbi izpostavljene zaradi svojega dela (prometno osebje v mednarodnem prometu, uslužbenci organov za notranje zadeve, medicinsko osebje pri organih zdravstvene inšpekcije, uslužbenci infekcijskih bolnic). Revakcinacija je takrat potekala na tri leta. 

Od leta 1973 je bilo cepljenje proti kozam obvezno za otroke pri dveh do treh letih in šolske otroke pri vstopu v šolo ter v starosti 14 let. Leta 1976 se je cepljenje proti kozam za otroke podaljšalo do dopolnjenih štirih let in za šolske otroke v 1. in 8. razredu. Z letom 1979 cepljenje proti kozam ni bilo več obvezno za vse državljane, ampak le za osebe, ki so potovale v državo, v kateri so bile koze ali v državo, ki je zahtevala cepljenje, in sicer najkasneje 8 dni pred potovanjem. To je veljalo do leta 1983. 

V programu cepljenja za leto 1984 cepljenje proti kozam ni bilo več omenjeno. To je pomenilo, da cepljenje ni bilo več mogoče, ker so se uničile vse zaloge cepiva, so zapisali na Nijz.