V Sloveniji se letno zgodi med 50 in 70 poplav

Že Hegel je rekel, da se stvari v zgodovini dogajajo dvakrat – najprej kot tragedija, nato kot farsa, točno leto dni od septembrskih ujm pa ostajajo spomini na poplavljene domove v Ljubljani, že kar običajnega uničenja v Laškem, slik uničenja iz Ajdovščine, gorenjskih Železnikov ter Žirov še zelo žive. Živimo v svetu, kjer postajajo uničenje, ekstremne vremenske razmere, kot so tornadi, gozdni požari, suše in poplave, povsem naravni in vse pogostejši pojavi.

12 odstotkom Slovencev grozijo ujme

Po prvem poročilu o ogroženosti držav in ljudi zaradi naravnih nesreč, ki ga je letos predstavil Inštitut OZN za okolje in varnost ljudi iz Bonna, navajajo, da v Sloveniji 12 odstotkom ljudi grozi, da jih bo enkrat na leto prizadelo neurje, poplava, suša ali katera od drugih naravnih nesreč. S tem deležem se Slovenija uvršča med srednje ogrožene evropske države. Na vrhu te lestvice je z ogroženostjo kar 29 odstotkov prebivalcev Nizozemska, sledita ji Albanija (22,47 odstotka) in Grčija (20,89 odstotka).

Ekstremna naravna nesreča se konča bistveno manj hudo, če ima država že pred nesrečo pripravljene ustrezne ukrepe. Bolj kot saniranje posledic pa je potrebno ukrepanje, predno se zgodi nekaj, kar bi lahko preprečili.

Črni rekordi v prihodnje še pogostejši?

Poplave, ki so lani prizadele Slovenijo, so bile posledica izjemno močnega dežja, ki je dosegel višek med 17. in 19. septembrom. Škoda zaradi posledic poplav v 137 občinah v dolenjski, gorenjski, koroški, ljubljanski, notranjski, posavski, podravski, severnoprimorski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski in zasavski regiji je znašala 251 milijonov evrov. Ekstremni vremenski pojavi, med katerimi so tudi obsežne poplave ali suše, bodo v prihodnosti tudi v Sloveniji pogostejši in se bomo morali nanje navaditi – to je zlovešča napoved, ki jo poplave, kot so bile lanskoletne, le še potrjujejo.

Vlada je za pomoč in prepotrebna sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada zaprosila Bruselj, a celotne škode, uničenih domov in predvsem vsako leto večjega strahu prebivalcev ogroženih in vse pogosteje prizadetih območij enostavno ni mogoče povsem odpraviti.

Poplave so, poplave bodo ...

Na leto se v Sloveniji po podatkih Agencije za okolje in prostor zgodi med 50 in 70 poplav. Običajno so to manjše poplave na poplavno ogroženih območjih. Večje poplave pa se dogajajo na vsakih nekaj let in pred njimi ni varen prav noben slovenski kraj. Tako smo domala na vsake tri leta priča uničenju, ki ga lahko označimo kot katastrofalno, tovrstna bremena pa ležijo na plečih tako občin, prizadetih krajanov ob nesaniranih vodotokih kot tudi na plečih celotne države in davkoplačevalcev. Postavlja se torej vprašanje: kaj so katastrofe doslej naučile pristojne službe pri nas?

Doslej odpravljenih 60 odstotkov škode po lanskoletnih poplavah

Vlada je za odpravo škode doslej zagotovila 60 milijonov evrov – letos 44 in prihodnje leto 16 milijonov evrov. Po rebalansu proračuna ima Arso za vzdrževanje vodotokov letos na voljo samo 4,2 milijona evrov. Iz 9,7 milijona evrov vrednega programa za delno odpravo škode na lokalni infrastrukturi in zasebnih nepremičninah v 57 občinah je bilo sklenjenih za 8,9 milijona evrov pogodb in izdanih 70 odločb zasebnikom za sofinanciranje obnove njihovih stanovanj v skupni vrednosti 155.000 evrov.

Ministrstvo za okolje in prostor je izdelalo tudi program za odpravo škode na vodotokih, vreden 18 milijonov evrov, to pa je tudi denar, s katerim so lahko najeli izvajalce del. Doslej so izvajalci opravili približno 60 odstotkov del, vsa bodo opravljena do konca novembra in bodo zaradi velikega obsega nekoliko cenejša, kot je bilo predvideno.

Bolje preventiva kot kurativa

Tveganje in škodo si prizadevajo zmanjšati z vzpostavitvijo prognostičnih in alarmnih sistemov za zgodnje opozarjanje na možnost ekstremnega poplavnega dogodka, izobraževalnimi akcijami ter ustreznim protipoplavnim načrtovanjem. Pripravljajo tudi oceno poplavne ogroženosti Slovenije, ki bo izhodišče za načrtovanje protipoplavnih ukrepov.

Na Ministrstvu za okolje in prostor pripravljajo z republiškim Inštitutom za vode v okviru poplavne direktive celovito oceno poplavne ogroženosti naše države. Na podlagi analiz bodo tako določili območja pomembnega vpliva poplav, na katerih bodo protipoplavno zaščito in celovite protipoplavne ukrepe načrtovali prioritetno.

Poplave prizadenejo našo državo praviloma v intervalih dveh ali treh let. Tri leta po katastrofalnem uničenju v Železnikih in po reševanju več kot 220-milijonske škode v kar 174 občinah, je narava svojo moč vnovič dokazala lani. Prizadetih je bilo 110 občin in škoda je rekordno presegla mejo 251 milijonov evrov.

Rane po lanskoletnih ujmah se počasi celijo

Že pred dnevi smo poročali, da je bilo lanskoletno uničenje toliko večje zato, ker pristojne občine niso pravočasno sanirale škode od preteklih poplav, ki se zadnja leta ponavljajo na tri leta ali manj. Zatika se tudi pri občinskem črpanju sredstev za popolno sanacijo vodotokov in popoplavne škode, razlog za to pa je tako v kadrovski podhranjenosti in nepodkovanosti kadrov na posameznih občinah kot tudi v zamudni papirologiji, s katero morajo pristojni rešiti nepravilnosti tam, kjer se poplave sporadično ponavljajo.

Po oceni Lidije Globevnik z Inštituta za vode je bila v celoti sicer sanacija v okviru finančnih sredstev izvedena zadovoljivo in odgovorno. "Državna uprava je pripravila dokumente dolgoročne sanacije, vendar so problem finančna sredstva, ki so se razpolovila glede na prejšnja leta in ker je izvajanje večjih posegov v vodnem prostoru podvrženo nadzoru varstva okolja in lastniško pravnim razmerjem, do izvedbe nekaterih sanacij in posegov še ni prišlo," je pojasnila Globevnikova.

Državne službe optimistične

Na Republiški agenciji za okolje (ARSO) ob tem poudarjajo, da vse od poplav potekajo aktivnosti za izboljšanje stanja vodotokov in odprave posledic poškodb na objektih vodne infrastrukture, in sicer tako skozi redne programe kot tudi skozi sprejet sanacijski program.

Na območju Mestne občine Ljubljana in njej pripadajočega dela Ljubljanskega barja so bili očiščeni pomembnejši odvodniki, kot so Ložica, Farjavec, Voslica, Kozarški jarek ter povezovalni jarek od Kozarškega do Podsmreškega jarka.

Z deli, ki jih predvideva sanacijski program, so ali bodo še letos sanirali rečno strugo Gostince v Podgradu, Save na levem bregu dolvodno od avtoceste, Horjulko na Viču, Ljubljanico pod Zaloškim mostom, Ljubljanico med sotočjem z Malim Grabnom in Špico, Besnico nad in pod Osnovno šolo Besnica ter pod naseljem Besnica, Stolnik v Zgornji Besnici, Reko v Podlipoglavu ter Dobrunjščico pred izlivom v Ljubljanico v skupni vrednosti dobrega milijona evrov.

Slovenija kmalu protipoplavno varnejša?

Bolj kot lokalno pa se je problematike poplav treba lotiti celovito, tako pa bi nepotrebno uničenje lahko vsaj zmanjšali, če ne že povsem odpravili, v okvir tega pa sodi priprava državnih prostorskih načrtov za vodne ureditve.

Javna razgrnitev načrtov za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova Polhov Gradec je bila že opravljena, uredba pa naj bi bila predvidoma sprejeta v začetku leta 2012.

Novi državni prostorski načrt predvideva več ukrepov na območju Ljubljane ter zmanjšan suh zadrževalnik med naseljema Dobrova in Razori. Ta bi obsegal gradnjo kilometer in pol dolgega nasipa oblike obrnjene črke J med naselji Dobrova in Razori do ceste Ljubljana Stranska vas. Na območju križanja z Gradaščico je nasip visok približno štiri metre, najvišja višina na območju zdajšnje struge Horjulke je zaradi nižjega terena 5,5 metra.

Predlagani so tudi obsežni protipoplavni ukrepi na Malem Grabnu (protipoplavni nasipi in zidovi, rečni talni pragovi in širjenje struge), nova premostitev na Opekarski cesti ter brv pri Mokrški cesti in na Dolgem mostu. Večji ukrep je tudi razbremenilnik za vode, načrtovan ob cestnem jarku ob južni ljubljanski obvoznici, so pojasnili na ministrstvu.

Dela napredujejo, a prepočasi

Da bi preprečili kataklizmo, kot smo ji bili lani priča na območju Ljubljanskega barja, so pristojni na Mestni občini Ljubljana že avgusta pozvali okoljskega ministra Roka Žarnića k pospešenemu pripravljanju ustrezne dokumentacije.

V pismu so izpostavili, naj ministrstvo za okolje z aktivnostmi, kot so čiščenje Malega grabna z odstranitvijo zarasti in napol podrtih dreves, s čimer bi se pretočnost vodotoka brez dodatnih načrtovanih ukrepov povečala za 30 odstotkov, začne čim prej, saj je posege možno izvajati še pred sprejetjem državnega prostorskega načrta in tako povečati poplavno varnost.

Kot so še pojasnili na MOL, prav tako potekajo dogovori z Družbo za avtoceste (DARS) glede čiščenja kanala pod avtocesto na območju Ilovice. Študiji za obe zadevi sta narejeni, realizacija pa je v pristojnosti agencije za okolje in Darsa. Ljubljanska občina je v tem obdobju kupila tudi potrebno reševalno opremo za gasilske enote (škornje, čoln, potopne črpalke) in povečala rezerve opreme za prebivalce (škornje, protipoplavne vreče).

Načrti smeli, jesensko deževje pa že trka na vrata

Premikati se je začelo tudi drugje, tako se predvideva izboljšanje poplavne varnosti naselja Luče in urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša, sanacija in gradnja nasipov na levem bregu Mure od Dokležovja do Kučnice, na desnem bregu Mure od Cvena do Vučje vasi (ti načrti so bili sprejeti že leta 2006). Protipoplavne ureditve vključuje tudi načrt za hidro elektrarno Brežice.

Do konca leta bodo predstavljeni še državni načrti za ureditev Dravinje od Stogovcev do Koritnega, za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini in za preložitev regionalne ceste skozi Železnike.

Načrti so smeli, a kaj, ko smo že na pragu jeseni in časa, ko lahko zaradi ohladitve in obilnih padavin najhujše more vnovič postanejo resničnost. Na državnem Inštitutu za vode tako svetujejo, naj prebivalci poplavno ogroženih območij zavarujejo svoje premoženje in si priskrbijo opremo za preventivno in intervencijsko delovanje. Da se ob morebitnem novem deževju ne bi ponovil lanski scenarij, pa je treba tudi sanirati poškodovane jezove in utrditi brežine v naseljih in ob prometnicah, ustrezno odstraniti sedimente v strugah, povečati zadrževalne kapacitete obstoječih zadrževalnikov ter hidravlično nadzorovati in vzdrževati sisteme odvajanja kanalizacijske vode.

Tako si vroči kostanj odgovornosti podajajo različne službe, prebivalci ogroženih območij pa že s strahom v očeh pogledujejo proti nebu in upajo,da se najhujši strahovi letos le ne bi ponovili.