Slovenija

V Sloveniji še ni sledu o teroristih

Ljubljana, 17. 10. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
B.L./D.Z.
Komentarji
0

O zasledovanju sumljivih finančnih transakcij, povezanih s teroristi, smo se pogovarjali z direktorjem urada za preprečevanje pranja denarja Klavdijem Stroligom.

Direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klavdijo Stroligo
Direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klavdijo Stroligo FOTO: 24ur.com

Ali je urad po terorističnih napadih na ZDA odkril kakšno sumljivo transakcijo, ki bi utegnila biti povezana s terorizmom?

Urad je v različnih sektorjih, tudi bančnem, res preverjal določene transakcije, vendar je preiskava pokazala, da v nobenem od preiskanih primerov ni šlo za povezavo s teroristi.

Kaj sploh je sumljiva transakcija in kako jo prepoznate? Ali zadošča, da gre za povezavo z arabskim svetom?

Sumljivo transakcijo bi lahko na kratko definirali kot tisto, ki odstopa od neke pravne ali ekonomske logike. Seveda je pomembno tudi, kdo jo izvaja. Zaenkrat ni zadosti, da prihaja transakcija iz arabskega sveta, vendar se lahko že v kratkem zgodi, da bo kriterij, v katero državo je namenjena ali iz katere prihaja, zadostoval, da bo ta sumljiva.

Ali ima urad po terorističnih napadih na ZDA kakšne posebne skupine, ki se ukvarjajo s terorizmom in ali imajo kakšna posebna pooblastila?

Kakšnih posebnih skupin ni, saj je urad kadrovsko dokaj šibak, poleg tega pa ne opravlja samo nalog v zvezi s konkretnimi primeri. Delujemo tudi na področju preprečevanja pranja denarja, priprave in usklajevanja slovenskih predpisov z mednarodnimi in podobno. Urad sicer nima posebnih pooblastil kot jih ima policija ali tajne službe, vendar lahko na primer neposredno dostopa do finančnih podatkov brez soglasja sodišča.

Po terorističnih napadih je spisek sumljivih držav vse obsežnejši. Koliko je, po vaših informacijah, trenutno držav, ki so na črni listi?

Vedeti je treba, da črna lista držav, ki jo postavlja skupina držav G7 in znotraj nje organizacija Financial action task force obstaja že nekaj let. Na seznamu so predvsem majhne "off shore" države, med njimi pa so tudi evropske države, konkretno Rusija in Madžarska. Na seznamu so zato, ker niso izvajale predpisov s področja preprečevanja pranja denarja tako, kot bi bilo treba. V kratkem se bo tej listi pridružilo še nekaj držav, vendar še ne morem govoriti katere. Črna lista bi se lahko z novimi državami bistveno razširila.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.