V Sloveniji smo zadovoljni in dobro povezani s sorodniki

Več kot 80 odstotkov ljudi v Sloveniji je zadovoljnih z življenjem, izhaja iz publikacije Kakovost življenja državnega statističnega urada. Večina gospodinjstev preživi mesec s svojimi mesečnimi dohodki dokaj lahko oz. z manjšimi težavami.

"Povezanost s sorodniki, sosedi in prijatelji je dobra, saj lahko skoraj vsi računajo nanje, če bi potrebovali pomoč," je na današnji predstavitvi publikacije dejala generalna direktorica urada Irena Križman.

Tistih, ki s svojimi dohodki preživijo mesec zelo lahko, lahko, dokaj lahko oz. z manjšimi težavami, je bilo leta 2010 69 odstotkov. Tistih, ki s svojimi dohodki preživijo mesec zelo težko oz. težko, pa je bilo 31 odstotkov, je povedala Brigita Vrabič Kek z urada.

Velika večina je zadovoljna s svojim splošnim zdravstvenim stanjem. Tistih, ki svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot dobro ali zelo dobro, je 60 odstotkov, kot srednje ga ocenjuje 27 odstotkov, kot slabo ali zelo slabo pa 13 odstotkov, je dejala Kekova.

Pričakovano trajanje življenja se, kot je poudarila, podaljšuje. V letu 2009 rojeni otroci lahko pričakujejo, da bodo brez bolezni ali zdravstvenih težav živeli vse do 60. leta.

Srna Mandič s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, ki se je osredotočila na vprašanje blaginje in starajoče se družbe, pa je dejala, da je "zmagovita" skandinavska kombinacija. V skandinavskih državah je razvoj družinskih storitev v javnem sektorju v 70. letih postal prednostna naloga socialne politike, kar je pomenilo priložnost za zaposlitev v javnem sektorju, je dejala.

S tem so po njenih besedah med drugim dosegli razbremenitev skrbi za otroke in starejše ter nizko brezposelnost. Vendar pa je njihov javni sektor kakovosten, učinkovit, je poudarila ob tem.

Iz publikacije izhaja, da si večina gospodinjstev lahko privošči mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan, prav tako pa tudi nepričakovane izdatke.

Dohodki so precej enakomerno porazdeljeni. Večino dohodka gospodinjstva porabijo za nakupe življenjskih potrebščin, to je za hrano in brezalkoholne pijače, za izdatke za transport in za stanovanje, npr. za vodo, elektriko in plin.

Večinoma živimo v hišah in smo zadovoljni s stanovanjem. Ta so večinoma v dobrem stanju, medtem ko vpliv zunanjih dejavnikov na kakovost bivanja ni velik. Stanovanjski stroški gospodinjstev pomenijo v povprečju nekaj več kot 14 odstotkov razpoložljivega dohodka in predstavljajo srednje veliko breme.

Najmanj srednješolsko izobrazbo ima 83 odstotkov oseb. Najmanj en tuj jezik govori 92 odstotkov odraslih, najpogosteje govorjena tuja jezika pa sta angleščina in nemščina.

Vsaj enega turističnega potovanja se je udeležilo nekaj več kot polovica prebivalcev, najpogosteje pa so potovali na Hrvaško, v Italijo in v Grčijo.

Osebni avtomobili so bili konec leta 2010 v povprečju stari nekaj več kot osem let. Večina ga uporablja dnevno, le vsak peti pa osebnega avtomobila ne vozi. Kot večje varnostne probleme zaznavamo vožnjo pod vplivom alkohola, prekoračitev dovoljene hitrosti in uporabo mobilnega telefona med vožnjo, še izhaja iz publikacije.