V času nepredvidljivih sprememb na mednarodnih finančnih trgih, vztrajanja geopolitičnih konfliktov in visokih cen energentov makrofinančna tveganja ocenjujemo kot povišana z rastočo tendenco, je na današnji novinarski konferenci povedal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Najnovejši podatki za zdaj izkazujejo odpornost oz. prilagodljivost gospodarstev na vse številnejša tveganja, ki izhajajo iz zunanjega okolja.
Povišano ostaja tveganje, povezano z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Nova definicija tveganja poleg kibernetskih groženj vključuje tudi tehnične okvare, izgubo podatkov in prekinitve poslovanja zaradi napak v strojni ali programski opremi bank, je povedala direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika v Banki Slovenije Meta Ahtik.
Glede okoliščin, v katerem delujejo banke, je Dolenc ocenil, da geostrateški konflikti in visoke cene energentov še naprej predstavljajo pomemben vir negotovosti, kar se odraža v vztrajnih inflacijskih pritiskih. V Sloveniji se je gospodarska rast v drugem četrtletju še okrepila, inflacija pa je povišana predvsem zaradi višjih cen energentov.
"Tveganja za slovenski finančni oz. bančni sistem ostajajo pretežno zmerna, obeti za prihodnje pa so večinoma stabilni," je povzel. Obe povišani tveganji, torej makrofinančna tveganja in tveganja, povezana z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, imata rastočo tendenco. "Najnovejši podatki za Slovenijo in evrsko območje izkazujejo odpornost in prilagodljivost gospodarstev kljub številnim zunanjim izzivom," je dejal.
V Banki Slovenije po drugi strani ugodno ocenjujejo dohodkovno tveganje, ki je nizko. Hkrati je odpornost na ta tveganja visoka, tako v segmentu solventnosti kot tudi likvidnosti, je pojasnila Ahtik.
Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, je zmerno in se blago povečuje. Rast cen stanovanjskih nepremičnin vztraja pri približno devetih odstotkih. "Ključni dejavnik je predvsem stran ponudbe, ki je tradicionalno oz. dolgoletno omejena zaradi nizkih stanovanjskih investicij, ki v primerjavi s sliko z drugimi državami dosegajo zgolj približno polovico teh investicij," je navedla.
V zadnjem obdobju to krepijo tudi naraščajoče cene gradenj, ki so povezane po eni strani tako s stroški materiala in energentov, po drugi strani pa z omejeno ponudbo in visoko ceno dela. Vendar pa iz podatkov nepremičninskega portala opažajo manjše število oglasov, torej zmanjševanje ponudbe in povpraševanja. V zadnjih mesecih beležijo tudi manjše število in obseg novo odobrenih stanovanjskih posojil.
Tveganje financiranja je ocenjeno kot zmerno s stabilnimi izgledi. Banke se še vedno financirajo večinoma z depoziti, med katerimi prevladujejo depoziti gospodinjstev na vpogled. "Ta ranljivost lahko v primeru šoka povzroči zelo hiter odliv iz bančnega sistema, kar je v pogojih digitaliziranega poslovanja tudi precej enostavno izvesti," je opozorila Ahtik.
Obrestno tveganje opredeljujejo kot zmerno s stabilnimi izgledi. V zadnjih četrtletjih se je po njenih navedbah povečala vrzel v ponovni določitvi obrestnih mer, a banke to višjo raven obrestnega tveganja naslavljajo z večjim obsegom obrestnih zamenjav. Kreditno tveganje je prav tako zmerno, pri njem so izglede stabilizirali.
Dohodkovno tveganje je nizko s stabilnimi izgledi. V zadnjem obdobju se tako neto kot bruto dohodek povečujeta, kar je povezano z rastjo neto neobrestnih in neto obrestnih prihodkov. Eden od dejavnikov rastočih neto obrestnih prihodkov je obsežno kreditiranje, prisotno zlasti v segmentu gospodinjstev, kjer so rasti v preteklih mesecih tako pri potrošniških kot stanovanjskih posojilih dosegale tudi 10 odstotkov, je povedala.
Podnebna tveganja so še naprej zmerna in stabilna. Portfelj bančnega sistema je po besedah Ahtik manj nagnjen k onesnaževalnim dejavnostim, kot je sicer slovensko gospodarstvo.
Kot je še povedal Dolenc, je svet Banke Slovenije, ki skrbi, da je makrobonitetna politika preventivno naravnana, v torek potrdil predlog spremembe zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika v okviru makrobonitetnih ukrepov. "Predlog predvideva zvišanje zneska s 745 na 840 evrov mesečno, pri čemer bi to začelo veljati z letom 2027," je navedel. Predlog gre v javno posvetovanje, končno odločitev naj bi sprejeli do konca leta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.