V Sloveniji utopitev malo, ob obisku kopališč naj vsak poskrbi za svojo varnost

Ob obisku voda, bodisi urejenih kopališč bodisi drugih lokacij, se je treba zavedati dejavnikov tveganja in upoštevati napotke za varno kopanje in izvajanje dejavnosti, je na današnji novinarski konferenci ministrstva za obrambo poudarila vodja sektorja za preventivo in načrtovanje pri upravi Mojca Zupan. V Sloveniji se po navedbah Zupanove v povprečju zgodi 11 utopitev na leto, največ na neurejenih kopališčih, večkrat pa so za nesrečo krivi zdrsi ali kopanje pod vplivom alkohola. V zadnjih desetletjih se število utopitev zmanjšuje. Kot je pojasnila, država zagotavlja splošne ukrepe varstva pred utopitvijo, lokalne skupnosti pa lahko predpišejo tudi posebne ukrepe, celo prepoved kopanja na nekem območju.

"Za svojo varnost je najbolj odgovoren vsak sam," je danes opomnila Zupanova. Kot je opozorila, je kopanje lahko varno le v vodah, ki so urejene, torej v bazenih in na urejenih naravnih kopališčih, ki jih nadzorujejo reševalce iz vode. Kopati se je mogoče tudi na kopališčih brez upravljavca, kjer kopanje ni prepovedano. Za varnost kopalcev na takih kopališčih ni posebej poskrbljeno, spremljajo pa kakovost vode. Zupanova je opomnila, da se tam vsakdo kopa na lastno odgovornost.

Marsikje se ljudje kopajo tudi v gramoznicah, ribnikih in drugih nenadzorovanih vodah, kar pa po besedah Zupanove s stališča varnosti ni priporočljivo oz. je ponekod celo prepovedano. "Bregovi so velikokrat neurejeni, kakovost vode pa vprašljiva, saj se ne preverja. Še posebej veliko tveganje pa predstavlja kopanje v divjih vodah, in sicer zaradi brzic in močnih tokov. Na takih območjih je tudi največ utopitev," je pojasnila Zupanova. "Zato je pomembno, da vsak posameznik pozna nevarnosti, moč vode in svoje sposobnosti," je opomnila.

Po besedah vodje sektorja za preventivo in načrtovanje pri upravi za zaščito in reševanje je najboljša odločitev preventiva. "Prvi pogoj za varno kopanje je dobro znanje plavanja. Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo ali po obilnem obroku, ne skočimo v vodo, če je telo pregreto, temperaturi vode se postopoma privajajmo, ne skačimo v kalno vodo," je nanizala Zupanova.

Med ukrepi za varno kopanje je navedla še, naj ne plavamo sami daleč od obale in ne uporabljamo blazin za plavanje v globoki vodi, saj ne nudijo varnosti. "Zavedajmo se, da je kopanje ob nevihti nevarno. Izogibajmo se nevarnim, nepreglednim mestom in močnim tokovom. Otrok pa nikoli ne puščajmo samih brez nadzora ob vodi, niti plitvi," je še opozorila.

Utapljajočemu se naj pomaga le, kdor je za to usposobljen, je še opomnila Zupanova. "Čim prej pokličimo 112," je še dodala.

Nadzor nad urejenimi kopališči, izposojevalci plovil ter organizatorji raftingov, soteskanj in podobnih vodnih dejavnosti v Sloveniji izvaja inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kot je danes pojasnila Romana Lah z inšpektorata, zadnja leta opravijo povprečno 116 nadzorov kopališč, 25 nadzorov izposojevalcev plovil in 32 nadzorov organizatorjev dejavnosti na vodi letno. Nadzori so nenapovedani, število reševalcev iz vode ter stanje kopaliških redov in opreme za reševanje pa ocenjujejo kot dobra. Lahova je izpostavila, da inšpektorat nima pristojnosti nadzora nad območji kopalnih voda, kjer ni urejenih kopališč. Poleg rednih nadzorov opravljajo tudi nadzore ob nesrečah ali prijavi nepravilnosti. Ob rednih inšpekcijskih nadzorih ob zaznanih nepravilnostih izrečejo ukrepe, ob morebitnih kršitvah pa lahko tudi sankcije.