Inšpektorji našli tudi 15 ton mesa iz sporne poljske klavnice iz septembra

Še vedno odmeva novica, da so tudi v Sloveniji odkrili izdelek, ki vsebuje meso iz sporne poljske klavnice. To je prišlo na slovenski trg v predelani obliki – kot kebab.

Iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so danes sporočili, da so o proizvodnji mesa iz bolnih in oslabelih goved v poljski klavnici v torek izvedeli iz medijev. Še isti dan pa je sama pričela preverjati in zbirati podatke o prisotnosti spornega mesa pri slovenskih dobaviteljih in proizvajalcih. Prek sistema hitrega obveščanja je nato prejela informacije o spornem govejem mesu. "V novici je bilo navedeno, da dne 10., 11., 12. in 14. januarja 2019 v obratu klavnica ELKOPOL Sp.z.o.o. PL 14160202 ni bil opravljen ante in post mortem pregled zaklanih govedi. Poljski pristojni organ je o zadevi izvedel iz medijev. Na podlagi omenjenih ugotovitev je obratu odvzel odobritev. Kljub negativnim kemisjkim rezultatom analiz je bil odrejen umik in odpoklic mesa govedi zaklanega na zgoraj navedene datume. Distribucija mesa naj bi bila omejena samo na Poljsko," so sporočili iz UVHVVR. 

V sredo so nato pridobili podatke o prisotnosti poljskega mesa v slovenskih obratih. Ugotovili so, da gre večinoma za zmrznjeno meso in da je samo del svežega mesa, pripeljanega neposredno iz Poljske. "Mesa iz obrata ELKOPOL Sp.z.o.o. PL 14160202 med pregledanimi pošiljkami ni bilo," so zapisali v poročilu. Inšpektorji so nato nadaljevali s pregledi skladišč in obratov za predelavo mesa in izdali "posebno navodilo o preventivnem preverjanju varnosti poljskega govejega mesa z vzorčenjem in izvedbo preiskav na določene kemijske in mikrobiološke analize". 

Poljski organi so nato ta dan preko sistema hitrega obveščanja posredovali obvestilo, da je bilo meso iz sporne klavnice distribuirano preko podjetja Zaklad miesny kamienczyk, PL 14354202 WE. Ta obrat je sporno meso pošiljal v devet evropskih držav – Estonijo, Finsko, Francijo, Madžarsko, Litvo, Portugalsko, Romunijo, Španijo in Švedsko. Med prejemnicami mesa Slovenije ni bilo na distribucijski listi. 

Skoraj tri ure pozneje je prispelo dodatno obvestilo, so pojasnili na upravi. Šlo je za izjavo poljskega vodje veterinarskih službo. "V izjavi je navedeno, da je nosilec živilske dejavnosti, ki je sicer primarno odgovoren za varnost živil, v omenjenem obratu izvajal ilegalne aktivnosti. Skupaj s policijo so v dodatnih pregledih v zapuščenem prevoznem sredstvu našli bolne živali, ki niso bile primerne na zakol. Identificirani so bili vsi vpleteni akterji, policija je zavarovala dokaze na mestu dogodka, uradni veterinar je podal predlog za odvzem odobritve obrata," so povzeli vsebino izjave poljske veterinarske službe. 

Na Poljskem so zato odredili dodatne inšpekcijske preglede in primer predali tožilstvu. "Po trenutnih podatkih se je distribucija vršila le poljskim živilskim obratom, izvajajo pa dodatne preglede sledljivosti," so pojasnili na upravi za varno hrano. "Prav tako je 30. 1. ob 14.15 prispelo dodatno obvestilo EU RASFF, da je bilo meso iz sporne klavnice Elkopol Sp. z o.o. distribuirano tudi v razsekovalnico Józef Obrzud Firma Handlowo – Usługowa Import – Eksport Ubojnia, PL 12103803. Slednji obrat je meso distribuiral prejemnikom na Slovaškem in Poljskem. Na podlagi vseh ugotovitev se je odločil za umik iz prometa," še piše v poročilu. 

Naši inšpektorji so včeraj nadaljevali s pregledi in popisom in vzorčenjem mesa iz Poljske. Popoldne je nosilec živilske dejavnosti inšpektorje obvestil, da je prejel pošiljko mesnega pripravka – kebaba, narejenega iz mesa, ki je predmet umika. "Gre za hladilno skladiščni obrat. Uradni veterinar je takoj izrekel prepoved prometa s tem izdelkom. Uradnega sporočila o distribuciji spornega mesa v Slovenijo UVHVVR preko EU RASFF sistema ni prejela," so zapisali v poročilu. 

Našli še 15 ton zamrznjenega mesa iz sporne klavnice, ki je prispelo že septembra

Inšpektorji so med preverjanjem našli tudi pošiljko zamrznjenega mesa, ki je že septembra lani prispelo v slovenski skladiščno-zamrzovalni obrat. "Meso izvira iz sporne poljske klavnice oziroma razsekovalnice, vendar iz obdobja, ko poljski organi še niso zaznali spornih oziroma kriminalnih dejanj. Gre za pošiljko sestavljeno iz 16 palet v skupni teži približno 15 ton. Ne glede na to, da meso te pošiljke ni predmet umika, ki ga je sprožil poljski pristojni organ, je UVHVVR  pošiljko tega mesa v celoti zadržala zaradi suma na kemično neskladnost pošiljke. Sum je bil postavljen zaradi netransparentnosti sporočil in prepočasnega odziva poljskih pristojnih organov. Vzorci zadržanega mesa so bili danes dostavljeni v laboratorij za kemične preiskave," so sporočili iz UVHVVR.

Danes inšpektorji nadaljujejo s podrobnimi pregledi obratov, ki so prejeli kakršno koli goveje meso iz Poljske. Uprava za varno hrano je sporočila, da bo vsak delovni dan javnost sproti obveščala o svojih aktivnostih in izsledkih.

"Ocenjujem, da bomo v naslednjih dveh do treh tednih našli še druga živila ali mesne pripravke, v katere bi lahko bilo vključeno sporno meso. Upam, da ne, ne moremo pa tega izključiti," je povedal generalni direktor uprave Janez Posedi.

NSi v luči afere s poljsko govedino zahteva nujno sejo odbora DZ

Stranka NSi je ob novici o uvozu bolnega mesa iz poljske klavnice v Slovenijo vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med drugim odboru predlagajo, da vlado pozove k pripravi predloga ukrepov, s katerimi bodo zaščitili slovenskega potrošnika.

Kot so v NSi zapisali v zahtevi za sklic seje, v Sloveniji veliko govorimo o zadostni samooskrbi z varno in zdravo hrano, premalo pa si prizadevamo, da bi z ukrepi spodbudili slovenskega kmeta k večjemu obsegu pridelovanja hrane. "Z drugimi besedami, kmetijska politika ne zna zagotoviti niti tega, da bi hrano odkupila od slovenskih proizvajalcev," so izpostavili.

Nižja cena uvožene hrane je v primeru naročnikov, ki so dolžni ravnati v skladu z zakonom o javnem naročanju, po navedbah NSi največkrat edino merilo, zato dobimo na slovensko mizo meso slabše kakovosti.

"Imamo zadosti obdelovalne zemlje, ki bi ob skrbnem načrtovanju in gospodarjenju zadostila vsem potrebam za varno, kakovostno, količinsko zadostno in cenovno dostopno hrano. Ker je pridelava, predelava in distribucija varne hrane strateškega pomena za vsako družbo in ima velik vpliv na gospodarstvo, okolje in zdravje prebivalstva, bi moral biti to prvi cilj in naloga vsake vlade," so prepričani v NSi.

Kot so še navedli, pri zelenjavi stopnja samooskrbe znaša 42 odstotkov, pri krompirju 55 odstotkov, svežem sadju 44 odstotkov, žitu 74 odstotkov, mesu 77 odstotkov. Ob tem so dodali, da podatki o samooskrbi pritrjujejo njihovemu mnenju.

Odboru v sprejem predlagajo dva sklepa, in sicer naj vlado pozove, da pripravi predlog ukrepov, s katerimi bo zaščitil slovenskega potrošnika, tako da bo omogočal večjo samooskrbo in pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane. Pri javnih zavodih, ki so dolžni upoštevati postopek javnega naročanja hrane, pa naj vlada zagotovi upoštevanje pogoja certifikata Slovenska kakovost.

Z drugim sklepom odboru predlagajo, naj vlado pozove še k zaščiti slovenskega kmeta tako, da sprejme ukrepe, ki bodo kmeta spodbudili k obdelavi zemlje in večji proizvodnji in pridelavi hrane.

NIJZ opozarja na smernice prehranjevanja v vrtcih in šolah

NIJZ je v zvezi z morebitnim tveganjem za zdravje ljudi zaradi uživanja spornega mesa iz Poljske sporočil, da veljavne smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne razlikujejo izbir posameznih vrst mesa. Svetujejo pa vrtcem in šolam, naj naročajo čim bolj kakovostna in prehransko ustreznejša živila, ki so lokalna in sveža.

Po smernicah naj bi vzgojno-izobraževalni zavodi zagotavljali pestro, mešano, uravnoteženo in varovalno prehrano, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma, so danes sporočili z Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ). Takšna prehrana naj bi vključevala vse skupine živil.

Smernice priporočajo, naj se meso, perutnina, stročnice, jajca in oreški vključujejo v vrtčevske in šolske jedilnike dnevno, od tega meso do petkrat na teden. V jedilnik naj bi se vključevalo tako rdeče kot belo meso, od tega rdeče meso največ dvakrat na teden in belo meso do trikrat na teden. En dan v tednu se svetuje kot brezmesni, enkrat do dvakrat tedensko naj bi se vključile ribe.

Prednost pri vključevanju živil naj bi imela tudi osnovna živila, torej čim manj predelana živila. Vsaka predelava živila lahko poslabša njegovo prehransko ustreznost. Tako lahko mesni izdelki vsebujejo velik delež skupnih in nasičenih maščob, posledično pa v povprečju tudi višjo energijsko vrednost. Vsebujejo pa lahko veliko dodane soli in številne aditive.

"Za dosego priporočil uravnotežene prehrane svetujemo vrtcem in šolam, naj zmanjšujejo vključevanje odsvetovanih mesnih izdelkov v jedilnike in jih za dosego ustreznih učinkov na zdravje predvsem nadomeščajo s pogostejšim vključevanjem rib," so zapisali na NIJZ in spomnili, da lahko vzgojno-izobraževalni zavodi pri naročanju živil poleg cene v javni razpis vključujejo tudi merila kakovosti.

Sicer je NIJZ v zvezi z morebitnim tveganjem za zdravje ljudi zaradi uživanja spornega poljskega mesa v stiku z upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. "Takoj, ko bodo znani rezultati kemijskih in mikrobioloških preiskav vzorčenih vzorcev mesa, bomo javnost skupaj obveščali o ukrepih za največje varovanje njihovega zdravja, če bodo ti potrebni," so še napovedali.

'Jasno je, da je nek izdelek, ki smrdi po fekalijah, nenormalno poceni'

Agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Aleš Kuhar je za 24UR povedal, da je Slovenija preplavljena s poceni uvoženimi izdelki. "V Slovenijo prihaja blago za potrošnike, ki so znoreli za nizkimi cenami in jih kakovost ne zanima. Ti izdelki so lepi, 'spolirani', a kakovost je porazna. Lahko tudi na meji varnosti," pravi Kuhar in nadaljuje: "Zdaj se pa vprašajmo, ali smo kanta za smeti, da dajemo vase nekaj, kar stane nič, in nič nima, ali pojemo kaj kakovostnega."

Ljudje pa smo v poplavi poceni izdelkov izgubili cenovni občutek. "Jasno je, da je izdelek, ki smrdi po fekalijah, neka hrenovka denimo, nenormalno poceni," ocenjuje Kuhar.