Kot je pojasnil Vlado Korošec iz sektorja za državljanska stanja urada za upravne notranje zadeve notranjega ministrstva, zakon o političnih strankah izrecno ne določa roka, do katerega mora ministrstvo po prejemu popolne vloge stranko vpisati v register. Postopek se zato vodi v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, ki predvideva, da se odločba izda v roku enega meseca. V primeru, da vloga ni popolna oziroma je treba opraviti dodatne poizvedbe ali jo dodatno utemeljiti, pa morajo o njej odločiti najpozneje v dveh mesecih.
Po zakonu o političnih strankah iz leta 1994 lahko stranko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljank in državljanov, ki podpišejo ustanovno izjavo, podpis ustanovitelja pa mora biti overjen pri notarju. Stranka ima lahko samo eno ime, ki mora biti napisano v slovenskem jeziku, eno skrajšano ime in eno kratico. Vse navedeno pa se mora "bistveno in nedvoumno" razlikovati od imena, skrajšanega imena in kratice že registrirane stranke.
Med 36 političnimi strankami, vpisanimi v register, je poleg osmih parlamentarnih strank in nekaterih strank, ki na zadnjih državnozborskih volitvah sicer niso uspele dobiti zadostnega števila glasov za prestop parlamentarnega praga, a so v javnosti zaradi svojega delovanja dokaj prepoznavne, tudi nekaj manjših strank, katerih imena so večjemu delu javnosti dokaj nepoznana.
Sicer je bila zaradi svojega "nedelovanja" iz registra izbrisana le ena stranka. Izbris Delavske stranke Slovenije v januarju 2001 je namreč edini temeljil na tistem določilu zakona, ki kot razlog za izbris navaja dvakratno zaporedno nesodelovanje na volitvah v državni zbor ali v organe lokalnih skupnosti. Preostalih osem "izbrisanih" strank pa je ta usoda doletela bodisi zaradi združitve z drugo stranko ali pa zaradi neuskladitve aktov z določbami zakona o političnih strankah, ki je začel veljati oktobra 1994.
V skladu z zakonom so bile namreč v roku enega meseca po uveljavitvi zakona v register kot stranke vpisane tiste politične organizacije, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor dobile poslanske mandate. Te stranke so morale nato v šestih mesecih po vpisu v register svoje akte, usklajene z določbami zakona, posredovati registrskemu organu, v nasprotnem primeru je zakon predvidel izbris iz registra. Tako je bilo največ vpisov in izbrisov iz registra v letih 1994 in 1995; po statističnih podatkih iz sektorja za državljanska stanja, je bilo največ vpisov (19) v register v letu 1994, pa tudi v sledečih dveh letih jih je bilo kar nekaj, leta 1995 sedem, leto zatem 11. Leta 1997, 1999 in 2001 v register ni bila vpisana nobena nova politična stranka, leta 1998 ena sama.
Po tem premoru, v letu 2000, ko so jesen zaznamovale zadnje državnozborske volitve, je bilo bolj razgibalno tudi na tem področju. Tako sta bili avgusta v register vpisani kasnejši parlamentarni stranki Stranka mladih Slovenije in Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka, poleg njiju pa še Antikomunistična legija Slovenije (Slovenski legionarji) ter Glas žensk Slovenije. Tega leta je kot nov vpis v register zabeležena tudi Slovenska ljudska stranka, ki je nastala z združitvijo Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov. V letošnjem letu pa sta se na seznamu znašli še Progresivna stranka (Progresivci) in Zveza poštenih ljudi (Zveza poštenih).
Kot je pojasnil Vlado Korošec, stranka potem, ko je enkrat vpisana v register, ni dolžna posredovati nikakršnih podatkov glede števila članov, kar teoretično pomeni, da bi v Sloveniji lahko obstajala stranka z manj kot 200 člani. Posebnega inšpekcijskega organa ni, stranko pa se iz registra lahko izbriše na podlagi odločitve sodišča, na zahtevo stranke ali pa če se ugotovi, da je bil vpis stranke v register opravljen na podlagi neresničnih podatkov. Podatke glede že omenjenega kriterija za izbris - sodelovanja na vsaj vsakih drugih državnozborskih oziroma lokalnih volitvah - pa registrski organ po navedbah Korošca pridobiva od Republiške volilne komisije (RVK), občinskih volilnih komisij, strank samih in Statističnega urada RS.
Na RVK so sicer pojasnili, da RVK nima zakonske pristojnosti za ugotavljanje, katere stranke so nastopile na lokalnih volitvah, v skladu z letošnjo novelo zakona o lokalnih volitvah pa bo po novem razpolagala tudi s tem podatkom. Novela namreč določa, da morajo občinske volilne komisije poslati poročilo o izidu volitev v občini tudi RVK.
