V Sloveniji živi 11 vrst kač, a njihova populacija še vedno upada

Dvoživke in plazilci so zavarovani, vendar so kljub temu še vedno ogroženi, je pojasnila raziskovalka z ljubljanske biotehniške fakultete Katja Konc. "Evropska agencija za okolje je ugotovila, da je kmetijstvo eden izmed ključnih pritiskov na te živali. Hkrati pritisk predstavljajo tudi urbanizacija, krivolov in promet, velik del pa tudi negativna stališča, ki izvirajo predvsem iz pomanjkanja znanja, mitov in ljudskega izročila," je orisala.

Na ljubljanski biotehniški fakulteti so med aprilom in junijem 2024 izvajali raziskavo o stališču kmetov do plazilcev in dvoživk, v katero so vključili 462 kmetov iz Pomurja in osrednje Slovenije. Kmetje po besedah Končeve dobro poznajo pogoste ter markantne vrste. Najbolj pomembna motivacija za izvajanje naravi prijaznih praks izhaja iz tradicije, pomembna je tudi intrinzična oz. notranja motivacija. 73 odstotkov anketirancev zaznava upad števila dvoživk in plazilcev v lokalnem okolju.

Raziskava pa je pokazala tudi, da je odnos kmetov veliko bolj negativen do kač kot do ostalih živali. Kmetje, ki biologijo in ekologijo kač bolje poznajo, imajo do njih tudi rahlo bolj pozitivna stališča, kar po mnenju Končeve kaže na pomen izobraževanja in ozaveščanja.

Leta 2020 je bilo v Evropi okoli 60 vrst kač, v Sloveniji pa živi 11 vrst, od tega dve vrsti, za katere ne obstajajo novejši podatki. Slovenske kače spadajo v družino gožev, ki so nestrupeni, in družino gadov, ki so strupenjače, je danes pojasnila Anamarija Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Kače so sicer plenilci, a napadejo svoj plen in ne človeka, je poudaril vodja projekta Kačofon v Herpetološkem društvu Griša Planinc. Z ugrizom se nekatere vrste branijo le, če človek seže v neposredno bližino njihove glave ali se jih dotakne.

V Sloveniji se belouška in kobranka nikoli ne branita z ugrizom. Med vrste, ki se branijo z ugrizom, a ta človeku ni nevaren, pa spadajo črnica, belica, progasti gož, smokulja in mačjeoka kača. Med strupenjače medtem v Sloveniji spadajo modras, navadni gad in laški gad, ki ga v Sloveniji najdemo le na meji z Italijo.

Ob ugrizu kače, ki ni strupenjača, Planinc vsem svetuje, da ugriz razkužijo. Ob ugrizu strupenjače se umaknemo en meter stran, kačo fotografiramo in pokličemo nujno medicinsko pomoč. Svetuje, da zastrupljenec nato miruje, da se strup počasneje širi po telesu. Zastrupljenec se udobno in varno namesti, saj lahko omedli, in odstrani vse, kar bi lahko ugriznjeno mesto vezalo, kot so ura, nakit in oblačila. Priporoča, da ugriznjeno mesto leži nižje od srca.

Vsem, ki kačo srečajo v naravi, priporoča, da poskrbijo za vsaj en meter varnostne razdalje. Lahko jo opazujejo in fotografirajo za kasnejšo zanesljivo določitev vrste. Priporoča, da jo obhodijo oz. počakajo, da se umakne. "Dobro je da smo primerno obuti, uporabljamo poti in gledamo pod noge. Z rokami ne segamo v neznano, vedno preverimo, kam sedemo ali ležemo," je svetoval.

Planinc je pojasnil, da si kače same ne morejo izdelovati skrivališč, zato uporabljajo že obstoječa, ki jih lahko v okolici hiše odstranimo. Če si kače v človeških bivališčih poiščejo zatočišče, priporoča, da jo vrnemo v naravno okolje. Na številko 040 322 449 lahko za pomoč pokličejo tudi Kačofon, kjer prostovoljci med drugim ponujajo informacije, svetovanje in izobraževanje.