Slovenija

V Sloveniji živijo tudi Krofi, Pusti in Kurenti, prodaja krofov narašča

Ljubljana, 22. 02. 2020 11.13 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Maja Korošec / STA
Komentarji
14

Pred nami so dnevi pustnega rajanja. S tem praznikom pa se ne povezujejo zgolj maske, ampak o njem lahko nekaj zanimivosti pove tudi statistika. Tako imamo v naši državi prebivalce, ki se pišejo Pust, Kurent in Krof. Lani je Slovenija uvozila za skoraj osem milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo. Seveda tudi brez krofov v tem času ne gre. Koliko jih pojemo Slovenci?

V začetku lanskega leta je v Sloveniji živelo 353 prebivalcev s priimkom Pust, 314 s priimkom Kurent in 37 s priimkom Krof. Največ Pustov (138) in Kurentov (179) je živelo v osrednjeslovenski statistični regiji. V podravski statistični regiji, kjer so kurenti doma, se je Kurent pisalo le 10 prebivalcev, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS).

Tabela uvoza in izvoza mask, Slovenija
Tabela uvoza in izvoza mask, Slovenija FOTO: SURS

Glavna trgovska pustna družabnica Italija

Po navedbah SURS je Slovenija od januarja do novembra 2019 uvozila za skoraj 8 milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo – pri tem so upoštevani tudi izdelki za čarovniške trike in podobno – izvozila pa jih je za skoraj 3 milijone.

Pri trgovanju s tovrstnimi izdelki je bila njena glavna partnerica Italija. Iz te države smo namreč uvozili za 2,3 milijona evrov karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo, kar pomeni 29 odstotkov celotnega uvoza tovrstnih izdelkov. V omenjene države pa smo jih izvozili za 2 milijona evrov, to je 70 odstotkov celotnega izvoza teh izdelkov. Vrednost uvoza karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo je v vseh letih od 2000 naprej močno presegala vrednost izvoza, še potrjujejo podatki SURS.

Brez krofov ni pusta, koliko nas stanejo?

Cena sestavin za krofe
Cena sestavin za krofe FOTO: SURS

Slovenci največ krofov pojemo ravno v dneh okrog pusta, zato si proizvajalci zdaj manejo roke.

V Mlinotestu jih cvrejo in prodajajo vse leto, tako v Sloveniji kot v tujini. Ocenjujejo, da jih v pustnem času prodajo od dva do tri milijone. V Don Donu v tem obdobju prodajo 40 odstotkov letne prodaje. Lani je tako šlo v slast osem milijonov njihovih krofov, za letos pa pričakujejo, da jih bo šlo še približno dva milijona več. Da so krofi vse bolj priljubljena sladica, opažajo tudi na Trojanah, kjer načrtujejo, da jih bodo v letošnji pustni sezoni ocvrli okrog 100.000.

Proizvajalci krofov se strinjajo, da je še vedno najbolj priljubljen klasičen krof z marelično marmelado in sladkornim posipom. Takšnih krofov največ prodajo na Trojanah, kjer ponujajo še krofe, polnjene z borovničevo marmelado ter krofe z vanilijevim polnilom in čokoladnim prelivom. Slednje ponujajo tudi v Don Donu, kjer letos prvič cvrejo krofe z dvojnim polnilom – polnjene s čokolado in vaniljo ali čokolado in gozdnimi sadeži. V Mlinotestu poleg klasičnega krofa ponujajo še  miške, flancate in ameriške krofe, ki so v prodaji tudi preostali del leta.

Nekateri proizvajalci krofov v pustnem času prodajo čez 40 odstotkov letne prodaje.
Nekateri proizvajalci krofov v pustnem času prodajo čez 40 odstotkov letne prodaje. FOTO: POP TV

Pri domači peki je pomembna izbira kakovostnih sestavin

Ob pripravi domačih krofov je pomemben izbor kakovostnih moke, jajc, masla ali dobre margarine in za cvrtje primerne maščobe, kot je na primer mešanica repičnega in arašidovega olja ali sončnično olje, je svetovala Lea Demšar z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Priporočila je tudi, da izberemo marelično polnilo, ki vsebuje visok delež marelic in čim manj dodatkov. Ob tem je izpostavila, da maščobo za cvrtje segrejemo le do temperature od 150 do 180 stopinj Celzija in je ne prekoračimo. Ob tem moramo paziti, da temperatura maščobe ne niha preveč.

Klasični krofi niso primerni za alergike, ljudi z refluksom, prekomerno težo in sladkorno boleznijo

Krofi so lahko problem za zdravje predvsem zaradi relativno visoke energijske vrednosti izdelka, slabih maščob in nepravilno izvedenega postopka cvrtja. A za aktivno in zdravo osebo, ki se uravnoteženo prehranjuje, 'kakšen krof sem in tja' ne vpliva na zdravje, je zagotovila Demšarjeva.

Klasični krofi niso primerni za vse ljudi. Tistim, ki se prehranjujejo zdravo in so športno aktivni, pa v zmernih količinah ne škodijo.
Klasični krofi niso primerni za vse ljudi. Tistim, ki se prehranjujejo zdravo in so športno aktivni, pa v zmernih količinah ne škodijo. FOTO: 24ur.com

S krofi, ki se prodajajo na trgu, ljudje poleg naravnih sestavin v telo vnesemo tudi aditive oziroma prehranske dodatke, kot so emulgatorji, arome, barvila in sredstva za obdelavo moke. Demšarjeva je zato opozorila, da običajni krofi niso primerni za alergike na jajca, gluten, mleko ali aditive, za osebe s prekomerno težo ali s sladkorno boleznijo, pa tudi za ljudi z refluksom ne. Lahko pa alergiki jedo krofe brez glutena, ki so običajno tudi brez kazeinata, laktoze in jajc, je zagotovila

Povpraševanje po alternativnih krofih vse večje

Kljub velikemu številu prodanih običajnih krofov se krofi, primerni za alergike, najdejo v redkih manjših prodajalnah. Veganske pustne krofe med drugim prodajajo v ljubljanski prodajalni in slaščičarni Sameja, kjer je mogoče kupiti veganske, navadne marmeladne, pirine, čokoladne in vanilijeve krofe, pa tudi veganske flancate. Kot so povedali, so lani v enem pustnem tednu prodali od 6000 do 8000 različnih krofov, letos pa pričakujejo podobno prodajo.

Pustarji z Gragarskih raven.
Pustarji z Gragarskih raven. FOTO: Aljoša Kravanja

Veganske pirine krofe po naročilu je mogoče kupiti tudi v trgovini brez plastične embalaže Rifuzl, kjer jih zanje izdeluje trgovina z zdravo prehrano Presnica. Tudi v Kranju je pirine krofe brez mleka in jajc mogoče po naročilu kupiti v trgovini Krajček, kjer so zatrdili, da je povpraševanje po njih vsako leto večje. Lansko pustno sezono je bilo krofe brez glutena, jajc in mleka mogoče kupiti tudi v prodajalni Cojzla na ljubljanski tržnici, kjer so jih prodali več kot 5000. Veliko povpraševanja je tudi letos, a krofov za enkrat še nimajo v prodaji.

Po pustnem prenajedanju post, koliko mesa sicer pojemo Slovenci?

Po pustnem torku pride pepelnična sreda, s katero se za kristjane začne 40-dnevni post. To je obdobje pred veliko nočjo, v katerem se kristjani odpovejo zlasti mesu. Zato nekaj statistike o tem živilu.

Tradicionalno izdelovanje butalskih glav v Cerknici.
Tradicionalno izdelovanje butalskih glav v Cerknici. FOTO: Damjan Žibert

Prebivalec Slovenije je v letu 2018 za prehrano porabil povprečno 93 kg mesa. Samooskrba s svežim mesom in predelanimi mesnimi proizvodi ni bila v Sloveniji v letih od 2000 do 2018 nikoli 100-odstotna. "Visoke stopnje samooskrbe smo dosegali pri svežem konjskem, govejem in perutninskem mesu (omenjene vrste mesa izvažamo). Pri svinjini je bila stopnja samooskrbe najnižja, v 2018 le 38-odstotna. To pomeni, da je bilo od svinjine, v letu 2018 porabljene v Sloveniji, pri nas pridelane le 38 odstotkov," so pojasnili na SURS.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (14)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

lumpimonster
23. 02. 2020 15.36
Ze 15let jih nemorm niti povohat kolk ssmo se jih prenajedli
flojdi
23. 02. 2020 15.31
.. spet bo eno leto mimo brez enega samega popopcanega krofa ; nekako mi niso všeč že odkar me je stara mama (50+let nazaj )podila iz kuhne češ da delam prepih
Teoretik zarot
23. 02. 2020 11.26
+2
Najboljši krofi so iz domačih jajc, domačega masla kake margarine, domače moke...
s6t6n6s
23. 02. 2020 11.10
+2
tolk za informacijo,pustovanje oz kurentovanje,naj bi bilo slovensko,ne pa d ti pol na ptuju igrajo z koncerti ,t spodni
PEACE
22. 02. 2020 20.56
-10
Kulinarična svinjarija
mužik
23. 02. 2020 10.19
+4
kaj te moti ?? ne jej če ti ne paše !! l.o.l
marston
22. 02. 2020 20.18
+8
Krofi, ameriški še toliko bolj, so najslabša možna hrana. Sladkor, gluten, slabe pregrete maščobe, dodatki. V Sloveniji je malo bolje, pa jemo jih le okoli pusta.
nikhrast
22. 02. 2020 16.18
-4
Pust je velika zadeva v Sloveniji, je to tudi drugje po Evropi? Vem da v Braziliji to praznujejo, v Severni Ameriki imajo pa Mardi Gras v New Orleansu, drugje se omenja pancake Tuesday, samo nič posebnega. No, krofe pa tako vedno dobiš v vsaki pekariji, supermarketu...
Veles_zaš?itnik
24. 02. 2020 09.30
+4
Ja in kaj hočeš reči? Ker zadeva ni čisto zglobalizirana, zato ne velja?
farobasso
22. 02. 2020 15.19
+14
Taprav krof je z marelično marmelado! Ne pa s čokolado, vanilijevo kremo in ne vem še čem. Najboljše da naredijo še mesne krofke.
Casey Ry
22. 02. 2020 14.48
+4
Denzel_
22. 02. 2020 20.12
+7
ni_mi_vse_eno
22. 02. 2020 12.00
+3
Kako se boriti proti lažem in manipulacijam v medijih? Tako da komentiranje zaklenimo, ker smo tudi mi fake news. Nočemo, da se resnica razširi med ljudi, hehe.
nikhrast
22. 02. 2020 16.13
-7
Trumpu ne bodo zaklenili twitter, tako da ne bo kmalu konec fake news.