Slovenija

Ni pravega odgovora Evrope, premestitev beguncev ne deluje, države vlagajo tožbe. 'EU še ni bila bolj ogrožena'

Ljubljana, 09. 12. 2015 10.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Od dogovorjenih 160.000 so doslej premestili le nekje 200 beguncev. Slovaška in Madžarska sta zaradi kvot vložili tožbi na Sodišču EU, zunanja schengenska meja ni pod nadzorom. To res vodi v razpad EU? Število beguncev, ki vstopajo v Slovenijo, se je medtem spet povečalo.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Kaj za Slovenijo pomeni 300.000 beguncev, kolikor jih je doslej prečkalo mejo
    01:24
    Iz SVETA: Kaj za Slovenijo pomeni 300.000 beguncev, kolikor jih je doslej prečkalo mejo
  • Iz SVETA: Dokler bodo divljale vojne, bodo ljudje bežali proti Evropi
    01:54
    Iz SVETA: Dokler bodo divljale vojne, bodo ljudje bežali proti Evropi
  • Iz 24UR: Škoda ob begunskem valu
    02:08
    Iz 24UR: Škoda ob begunskem valu
  • Iz 24UR: Namestitveni center za zdaj ostaja
    02:09
    Iz 24UR: Namestitveni center za zdaj ostaja
Martin Schulz, redsednik evropskega parlamenta
Martin Schulz, redsednik evropskega parlamenta FOTO: Reuters
Evropska komisija bo zaradi težav pri registraciji in identifikaciji beguncev v Italiji sprožila postopek proti Rimu. Po navedbah Bruslja namreč 60.000 beguncev, ki so letos prispeli v Italijo, ni bilo registriranih. Težave Evropska komisija ugotavlja predvsem pri jemanju prstnih odtisov.

Rekorden begunski val traja že mesece, število prosilcev za azil je samo v Nemčiji letos preseglo mejo milijona, EU pa še vedno išče pravi odgovor na ta največji izziv po drugi svetovni vojni. Kot je pred novinarji v Bruslju včeraj priznal predsednik parlamenta Martin Schulz, v vsej svoji politični karieri še ni imel tako močnega občutka kot sedaj, da je v nevarnosti prihodnost Evropske unije. "Sodelovanje med narodi in državami, za katerega smo verjeli, da se bo vedno le še poglabljalo, se postavlja pod vprašaj." Kot opozarja Schulz, smo v zelo nevarnem obdobju, najbolj nevarnem po koncu druge svetovne vojne.

Evropi nikakor ne uspeva enotno odgovoriti na izzive begunske krize. Od tolikokrat omenjenih hotspotov v Italiji in Grčiji delujeta le dva, premestitev beguncev med državami članicami EU ne zaživi - od dogovorjenih 160.000 so jih doslej premestili nekje 200 -, Slovaška in Madžarska sta zaradi t. i. kvot celo vložili tožbi na Sodišču EU, zunanja schengenska meja na grških otokih pa ni še niti približno pod nadzorom.

Makedonski vojaki postavljajo na meji z Grčijo ograjo - 4
Makedonski vojaki postavljajo na meji z Grčijo ograjo - 4 FOTO: Reuters

Vrnitev nadzora na meje bi nam vsem zagrenila življenja in povzročila burne proteste

Vzpostavitev neke vrste mini schengna se Schulzu, socialdemokratu iz Nemčije, sicer ne zdi niti politično smiselna niti tehnično izvedljiva. Izključitev ene od članic bi bila mogoča le s soglasjem vseh, torej s privolitvijo te države. Vrnitev sistematičnega nadzora na meje bi med drugim na stotisoče ljudem onemogočila vsakodnevno odhajanje na delo v sosednjo državo in povzročila nepredstavljive kolone tovornjakov, ki po Evropi prevažajo hrano in drugo blago. V tednu dni bi izbruhnili protesti, med protestniki pa bi bili celo tisti, ki sedaj zahtevajo vračanje mejnih kontrol, je ponazoril.
V Evropskem parlamentu so sicer odločno in soglasno - če odmislimo skrajno desne evroskeptike - proti poseganju v območje prostega gibanja. 

Spet večji dotok beguncev in migrantov v Slovenijo

Referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi ne bo. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma ni v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki se strinjajo, da gre za zakon o nujnih ukrepih na področju varnosti, referendum o takšnem zakonu pa ni dopusten.

Danes je bilo na železniški postaji in v sprejemnem centru v Dobovi še nekaj več kot 1500 migrantov, ki so po oskrbi in opravljenih policijskih postopkih v spremstvu policistov nadaljevali pot v notranjost države.

Po podatkih Generalne policijske uprave je v torek v državo vstopilo 5351 beguncev. V sprejemnem centru Livarna v Dobovi jih je bilo danes ob 6. uri 2338. Drugi sprejemni centri so bili prazni, kar velja tudi za namestitvene centre z izjemo Centra za tujce v Postojni, kjer je trenutno 17 beguncev.

Migranti na makedonsko-grški meji
Migranti na makedonsko-grški meji FOTO: Reuters
Nova tragedija v Egejskem morju

V brodolomu čolna je danes umrlo najmanj 11 migrantov, od tega pet otrok. Na čolnu so bili begunci, ki so se iz Turčije odpravili proti grškemu otoku Farmakonisi v Egejskem morju. Še 13 oseb pogrešajo, je sporočila grška luška policija.

Slovenijo je v torek zapustilo 5271 beguncev, danes do 6. ure pa 400. Od 20. oktobra je državo zapustilo skupno 292.322 beguncev, še kažejo podatki policije.

Referenduma ne bo, vojaki na meji bodo kmalu dobili nova pooblastila

Ustavni sodniki so sporočili, da referendum o dopolnitvi zakona o obrambi ni dopusten, saj da gre za zakon o nujnih ukrepih na področju varnosti. Ker referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi ne bo, bo ta predvidoma v četrtek objavljen v uradnem listu, kar pomeni, da bo v petek začel veljati. Dopolnitev zakona bo omogočila, da bodo vojakom podeljena nova pooblastila, s katerimi bi ti lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic.

Tudi na Hrvaškem znova več beguncev

Od nedelje je na Hrvaško povprečno vsak dan vstopilo približno 4300 oseb, potem ko so v prejšnji petek iz Srbije sprejeli nekaj več kot 600 ljudi, v soboto pa manj kot 2000. Od začetka begunskega vala na Hrvaškem sredi septembra je skozi državo šlo več kot 485.300 beguncev in migrantov. Od vseh beguncev in migrantov je za azil zaprosilo le 18 oseb.

Erjavec se boji, da migracijski val ne bo popustil

Zunanji minister Karl Erjavec je danes izjavil, da migracijski val ne bo popustil in da lahko spomladi pričakujemo, da se bo celo okrepil. Glede na razmere na kriznih žariščih stvari po njegovih besedah niso optimistične.

Kot je na seji odbora DZ za zunanjo politiko opozoril zunanji minister Karl Erjavec, bomo v prihodnjih letih ves čas soočeni z migracijskim valom, zato meni, da bo morala tudi slovenska vlada v zvezi s tem sprejeti trajnejše ukrepe, ki bi omogočali učinkovito upravljanje z migracijami. Takšen scenarij po njegovih besedah nakazujejo razmere v Siriji, Iraku, Afganistanu in na drugih kriznih žariščih.

Na vprašanje predsednika OZP Jožefa Horvata (NSi) o postavitvi ograje na avstrijsko-slovenski meji je Erjavec odgovoril, da ne gre za ponovno vzpostavitev nadzora znotraj schengenskega območja po členu 24. člena schengenskega zakonika, temveč gre za urejanje migracijskega vala.

Kot je pojasnil, avstrijska ograja poteka od slovenske meje proti notranjosti Avstrije, in sicer ob železniški progi in ob avtocesti. Avstrijci "počnejo enako, kar Slovenija počne na južni meji - postavljamo tehnične ovire, katerih namen je nadzor vstopa in preprečevanje neprijetnih dogodkov," je dejal.

Zagotovil je, da so avstrijske oblasti slovensko stran seznanile s svojimi načrti in "stvari skupaj operativno obvladujemo". "Skupaj želimo zagotoviti čim več varnosti, ko gre za upravljanje z migracijskim valom," je zatrdil.

Schengenska pravila niso prilagojena za tako množične migracije, s katerimi se soočamo v tem trenutku. Zato bo moralo po njegovih besedah slej ko prej priti do nadgradnje teh pravil, saj so bila prilagojena običajnim migracijskim tokovom, ki so se v Evropi dogajali v preteklosti.

Policija bo migrante, ki so obtičali na grško-makedonski meji z avtobusi odpeljala v Atene.
Policija bo migrante, ki so obtičali na grško-makedonski meji z avtobusi odpeljala v Atene. FOTO: Reuters

Grčija umika migrante z meje z Makedonijo

Grška policija pa je danes začela umikati okoli 1200 migrantov, ki so že pred tedni obtičali na grško-makedonski meji in posledično ovirali tamkajšnji promet. Migrante bodo z avtobusi prepeljali v Atene, kjer jih bodo namestili v begunske centre, nato pa jih vrnili v njihove domovine, poroča Reuters.

Za migracije pristojni grški minister Joanis Muzalas je v ponedeljek poudaril, da bodo morali migranti, ki jih bodo v Atene po potrebi prepeljali tudi na silo, ko bodo v prestolnici, zaprositi za azil ali jih bodo vrnili v države izvora.

Grška policija je že pred tem danes zaprla območje okoli mejnega prehoda z Makedonijo pri kraju Idomeni, migrantom pa ne dovoli, da bi se mu približali na več kot pet kilometrov. Dostop so onemogočili tudi novinarjem in sodelavcem Zdravnikov brez meja. Na mejnem območju naj bi bilo nameščenih več kot 200 pripadnikov posebnih enot policije.

  • ES_PL_24ur_309x5138
  • ES_PL_24ur_309x5137
  • ES_PL_24ur_309x5136
  • ES_PL_24ur_309x5135
  • ES_PL_24ur_309x5134
  • ES_PL_24ur_309x5133
  • ES_PL_24ur_309x5132
  • ES_PL_24ur_309x513

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.