Povojni genocid v Zgornji Bistrici?
Po besedah Cerarjeve gre za čas po drugi svetovni vojni, ki zožuje možnosti nezastarljivih vojnih zločinov na zgolj dve kaznivi dejanji, in sicer vojno hudodelstvo zoper vojne ujetnike ali genocid. Vsi doslej zbrani podatki pa ne kažejo, da bi bili v dveh t.i. bunkerjih na Zgornji Bistrici pokopani vojaki, je opozorila Cerarjeva.
"Nasprotno lahko rečemo, da gre za civiliste," je dodala državna tožilka.
V pravnem pogledu se je tako v primeru Zgornje Bistrice delo tožilstva in policije zožilo na ugotavljanje kaznivega dejanja genocida.
Storilec še ni znan
Odgovornost za storjeno kaznivo dejanje preiskujemo od spodaj navzgor, pri tem pa smo prišli tudi do nekaterih imen, ki so povezana s takratno Ozno," je dejala Cerarjeva. Kot je poudarila, pa tožilstvo še vedno ni našlo storilcev.
Ob tem je generalna državna tožilka spomnila, da jo je pred časom obiskal pravosodni minister ZRJ Sava Marković, ki ji je obljubil dostop do arhivov. "Odprtje arhivov glavnega štaba in centralnega komiteja nam bo pomagalo pri ugotavljanju, ali so ukazi resnično prišli iz Beograda," je pripomnila Cerarjeva.
Medicinska stroka ugotovlja identiteto žrtev
Na tokratni novinarski konferenci, ki je sledila končanju izkopa drugega bunkerja oz. rova na Zgornji Bistrici, so Cerarjevo spremljali generalni direktor policije Marko Pogorevc, vrhovni državni tožilec Andrej Polak, predstojnik državnega sodnomedicinskega instituta Jože Balažic, vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva Elizabeta Gyoerkoes in načelnik urada kriminalistične policije Policijske uprave Maribor Beno Topolnik.
Gyoerkoeseva je ob tem opozorila na zapletenost predkazenskega postopka v primeru Zgornje Bistrice, ki nujno zahteva sodelovanje policije in tožilstva. "Medicinska stroka zaenkrat ni ugotovila identitete žrtev, kot tudi ne časa usmrtitve. Doslej opravljene DNK analize niso potrdile sorodstvenih razmerij. Za določitev časa, ko so žrtve umrle, so bile zato odločilne izpovedi prič pred preiskovalnim sodnikom," je dejala vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva.
Po besedah Balažica so v drugem rovu našli 142 okostij. "Približno 41 okostij še ni dokončno obdelanih, pri 21 pa smo ugotovili strelno poškodbo na lobanji. Zlato v zobovju umrlih potrjuje, da je šlo za ljudi iz premožnejših slojev. O posamični identiteti je težko govoriti. Ali je šlo za domačine, lahko le domnevamo, ne moremo pa tega tudi potrditi," je opozoril Balažic.
