Morje bo v prihodnjih dneh poplavljalo nižje dele obale

Za vremensko dogajanje nad Evropo bo v prihodnjih dneh značilen velik temperaturni kontrast med vzhodom in zahodom celine. Medtem ko bo nad Balkan in vzhodno Evropo z južnimi vetrovi dotekal zelo topel zrak iznad Sredozemlja in severne Afrike, ki bo prinesel temperature celo nad 30 stopinj Celzija (toliko jih recimo pričakujejo v hrvaški Slavoniji), se bo nad zahodno polovico Evrope spustila nova zaloga za ta čas zelo hladnega zraka. Ponekod v Franciji, na Britanskem otočju in jugu Nemčije temperature ta konec tedna ne bodo presegle niti deset stopinj Celzija.  

Ostra temperaturna meja med obema zračnima masama bo jutri potekala ravno čez naše kraje, kar nam bo prineslo precej burno vremensko dogajanje. Poleg neviht z nalivi, ki bodo spremljale prehod hladne fronte, lahko jutri pričakujemo tudi močne sunke južnega vetra in povišano plimovanje morja. Morje bo ob tem poplavljalo nižje dele obale.  

Združili se bodo trije dejavniki

Vzrok za visoko plimovanje morja bodo tako astronomski kot tudi meteorološki dejavniki. Med astronomske dejavnike uvrščamo vpliv Lune in Sonca, ki na Zemljo delujeta s privlačno silo. Ob polni luni, ki je nastopila včeraj ob 23. uri, je privlačna sila med Luno, Soncem in Zemljo največja. Plimovanje morja je takrat najmočnejše, torej je razlika med plimo in oseko največja. Pri nas znaša en meter. Podobno je tudi ob prazni luni, medtem ko je ob prvem in zadnjem luninem krajcu razlika med plimo in oseko za približno polovico manjša.  

Močan vpliv na plimovanje morja imata tudi zračni tlak in veter. Zaradi ciklona bo zračni tlak jutri nižji za približno 15 milibarov, kar bo povzročilo dvig morja za 15 centimetrov. Poleg tega bo vzdolž celotnega Jadrana pihal močan jugo, ki bo proti naši obali potiskal večje  količine morske vode, kar bo povzročilo še dodaten dvig morske gladine.  

Morje ob slovenski obali poplavlja, ko gladina morske vode na mareografski postaji Koper preseže višino 300 centimetrov, kar se v povprečju zgodi osemkrat na leto. Takrat morje poplavi nabrežja v Izoli, Piranu in Kopru. Poplave morja so najpogostejše jeseni in pozimi. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) se je najvišja plima pri nas zgodila leta 1969, ko je gladina morja dosegla rekordnih 394 centimetrov. Visoko plimovanje so spremljali tudi visoki valovi, ki so dvigovali in premikali velike skale, kar je povzročilo ogromno škode.

Druga najvišja plima pri nas je bila zabeležena lanskega 13. novembra, ko je gladina morja v večernih urah dosegla višino 373 centimetrov. Morje je v naslednjih dneh rdečo opozorilno mejo preseglo še dvakrat, skupno pa je v celem mesecu poplavilo kar dvanajstkrat.  

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Zaradi podnebnih sprememb se ne zvišuje le temperatura zraka, ampak tudi gladina morja. Po podatkih Agencije za okolje se je povprečna višina morja ob slovenski obali v zadnjih 55 letih zvišala za približno deset centimetrov ali povprečno za 1,7 milimetra na leto, v zadnjih 20 letih pa v povprečju za pet milimetrov na leto, kar je več od evropskega in globalnega povprečja. Zviševanje gladine morja je posledica tako taljenja ledenikov kot tudi dejstva, da ima toplejša voda manjšo gostoto in s tem posledično večjo prostornino. 

Po projekcijah se bo gladina Jadranskega morja do konca stoletja zvišala še vsaj za 30 centimetrov, po najslabšem scenariju pa lahko tudi za več kot meter, kar pomeni, da bi se poplave pojavljale že ob običajnem plimnem oziroma Luninem ciklusu in obala bi bila vsak mesec kumulativno skoraj dva tedna poplavljena.