V sodniškem društvu vlado pozivajo k zagotovitvi dodatka za sodnike in tožilce

Po navedbah predsednice društva Vesne Bergant Rakočević je omenjena nevtralna ekspertiza ustavnopravnih strokovnjakov, ki jo je naročilo ministrstvo za pravosodje, pritrdila njihovemu stališču, da dodatek sodnikom nikakor ne bi bil v nasprotju z ustavo. Zato vlado in njenega predsednika Roberta Goloba pozivajo, naj nemudoma predlaga nadaljevanje zakonodajnega postopka za omenjeni zakon.

Kot opozarjajo, je bila kljub razumevanju, da je treba plače sodnikov urediti trajno in stabilno, obljubljena začasna korekcija edini ustrezen odziv na urgentno potrebo po odpravi deprivilegiranega materialnega položaja sodnikov. "Javno izražen konsenz stroke in najvišjih predstavnikov Republike Slovenije o nedopustno nizkih plačah sodnikov, tako glede na mednarodne primerjave kot tudi glede na poslance, ministre in javne uslužbence, se mora končno začeti tudi uresničevati. Pričakujemo, da bo dana obljuba zdaj, ko je odpadel sleherni dvom v njeno morebitno ustavno neskladnost, čim prej tudi uresničena," so zapisali.

Umik napovedi o dodatku k plači v višini 600 evrov bruto

Premier Golob je namreč na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva sredi januarja napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje. V dokaz, da vlada misli resno, je tudi napovedal, da bodo sodniki in državni tožilci že takoj začeli prejemati dodatek k plači v višini 600 evrov bruto.

Že kmalu zatem se je pojavilo vprašanje, ali za izplačilo dodatka obstaja primerna zakonska podlaga, zato je vlada konec januarja v DZ vložila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, ki pa ga je kmalu zatem umaknila iz zakonodajnega postopka. Po takratnih pojasnilih ministrice za pravosodje so se za umik odločili ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je ob robu seje DZ povedala, da odločitev o tem, ali bo vlada nadaljevala postopek za izplačilo omenjenega dodatka, še ni znana.

Spomnila je, da trenutno med vlado in sindikati javnega sektorja tečejo pogajanja o plačni reformi, kjer ima pravosodje kot ena od treh vej oblasti poseben položaj, ko ne gre za pogajanja, ampak za pogovore. "Znotraj teh usklajevanj in pogovorov bomo skupaj z deležniki v pravosodnem sistemu, zlasti s sodstvom in tožilci, našli najboljšo rešitev za trenutna nesorazmerja v sistemu. Ali bomo šli v neko začasno omilitev, kot je bila predlagana, pa še ni bilo odločeno," je dejala.

Dodatek bi bil lahko po njenih besedah vključen tudi v plačno reformo. "Lahko gre tudi za rešitev, ki bo urejala plačni položaj sodnikov in tožilcev za nazaj, a je o tem še prezgodaj govoriti. Najprej moramo znova sesti s sodniki in tožilci in tudi z drugimi v pravosodnem sistemu. Te pogovore bomo nadaljevali v kratkem," je dejala.

Mnenje Inštituta za primerjalno pravo pozdravlja, saj potrjuje, da predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje, ne bi bil v neskladju z ustavo.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa je povedala, da so trenutno v aktivni fazi prenove plačnega sistema, pri čemer pričakuje, da se bodo posebej posvetili tudi sodniškim in ostalim plačam v pravosodju.