Slovenija

V šolah primanjkuje kadra, ravnatelji drug drugemu 'kradejo' učitelje

Ljubljana, 03. 09. 2024 15.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

V Svizu so ob začetku šolskega leta vnovič opozorili na vse slabše razmere v šolstvu. Strokovnega in tehničnega kadra primanjkuje v vseh delih vzgoje in izobraževanja, zaposleni so preobremenjeni, ministrstvo pa k problematiki ne pristopa ustrezno aktivno, so ocenili. Menijo, da bi sistem vzgoje in izobraževanja potreboval stabilno financiranje.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci izpostavil, da je pomanjkanje učiteljstva in drugega osebja zgolj najbolj očiten izraz krize izobraževanja, ki je bistveno bolj kompleksna. Opozoril je na padanje deleža BDP za izobraževanje, ki je bil leta 2005 s 5,3 odstotka še nad povprečjem držav OECD, nato pa je padel, v letu 2019 je znašal 4,2, v letu 2020 pa 4,6 odstotka.

Kot je poudaril Štrukelj, je naloga ministra za vzgojo in izobraževanje tudi, da se "v vladi in javno postavi za položaj učiteljstva v tej državi, da se bori zanj, da se, če hočete nekoliko banalno, na vladi stepe za to, kako bodo ovrednotili naše delo, kar nekateri drugi ministri javno delajo". Boljše vrednotenje pedagoškega dela je po Štrukljevih besedah nujen, a ne zadosten pogoj, zagotoviti je treba namreč tudi stabilno financiranje. V Svizu zato vlado pozivajo, da se najnižji delež javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje zapiše v zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je v prenovi.

Nemec: Pomanjkanje učiteljev resna grožnja

Za stabilen sistem se je zavzel tudi predsednik sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih Dušan Nemec. "Pomanjkanje učiteljev v Sloveniji ni le alarmanten signal za naš izobraževalni sistem, temveč tudi resna grožnja za prihodnost naših otrok," je poudaril. Prejšnji teden so se po njegovih besedah "v slovenskih šolah dogajale 'kraje', ravnatelji so drug drugemu kradli učitelje". Eden glavnih razlogov za pomanjkanje učiteljev, a ne edini, so po njegovih besedah relativno nizke plače učiteljev in delovni pogoji, ki mnoge odvrnejo od tega poklica. Prav tako pa je ključno za uspešno izobraževanje otrok po njegovih besedah zaupanje staršev v delo učiteljev.

Z njim se je strinjal tudi predsednik sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov Miha Gartner. Po njegovih besedah plača tisoč evrov neto, kolikor dobijo brez malice in potnih stroškov učitelji začetniki, ni nekaj, kar bi mlade po 18 letih šolanja in opravljenem strokovnem izpitu motiviralo za to delo. Omenil je tudi problem staranja učiteljev, saj da je v srednjih šolah skoraj polovica učiteljev starejših od 50 let.

Na kadrovsko problematiko je opozorila tudi predsednica sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Jelka Horvat. V socialnovarstvenih zavodih, kjer se prav tako odvija posebni program vzgoje in izobraževanja, je po njenih navedbah zaposlenega zgolj 40 odstotkov ustreznega kadra.

Osnovna šola
Osnovna šola FOTO: Damjan Žibert

Predsednica sindikalne konference predšolske vzgoje Marjana Kolar je izpostavila, da se je s septembrom spremenil normativ za svetovalne delavce v vrtcih, a da nekaj manj kot polovica občin tega ne upošteva, enako pa velja za nudenje dodatne strokovne pomoči otrokom s posebnimi potrebami in za delo z otroki s tveganimi dejavniki.

Spregovorila je tudi o normativu števila otrok v vrtčevskih oddelkih, ki je bil zaradi večjega števila otrok kot začasen ukrep zvišan za dva. "A ta normativ je zdaj, ko je otrok bistveno manj, ko se zaradi zmanjšanja števila zapirajo oddelki, še vedno v veljavi in občine se vrnitvi na zakonski normativ zelo upirajo," je dejala. Sviz bo po njenih besedah vztrajal, da se normativ vrne na prejšnjo raven.

'Tišina pred nevihto'

Štrukelj je spregovoril tudi o poteku pogajanj o plačnem sistemu v javnem sektorju, kjer je po njegovih besedah trenutno tišina pred nevihto. Po njegovih besedah so trenutno v središču stebrna pogajanja, med drugim ostajajo odprta vprašanja uvrstitev vrste delovnih mest s področja vzgoje in izobraževanja. Brez tega dogovora novega plačnega sistema "ni mogoče zapreti".

Na vprašanje, s kolikšno plačo bi bili zadovoljni, je izpostavil, da je ključno vprašanje, ali je pedagoško delo ovrednoteno ustrezno v primerjavi z delom v državni upravi in v zdravstvu. "Politika prek razvrednotenja plač v resnici sporoča, da izobraževanje v tej državi ni pomembno," meni Štrukelj.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (79)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

NobenVečNePleše
04. 09. 2024 10.25
+1
Pod levimi je samo prasanje casa kdaj bo vse zgnil in propadlo.
PodSkalco
04. 09. 2024 09.50
+0
Kot sem že večkrat povedal. NAša generacija je ob odločitvi za poklicno pot prevečkrat slišala, da je učiteljev dovolj in da delovno mesto v šolah dobijo le znanci ravnateljev ali obstoječih učiteljev. Govorim o generaciji 1986-1995 in to smo ravnio mi, ki bi zdaj morali zapolniti luknjo. Žal je zato premalo ljudi odšlo na pedagoško fakulteto.
Jernej Sekirnik
04. 09. 2024 09.44
+0
ampak nič se ne sekirajte, učenci naj plešejo po hodnikih....tak svetuje šef vlade
boslo
04. 09. 2024 09.30
+2
A tu tud čistijo janšiste?
ZbuditeSeLjudje
04. 09. 2024 09.10
+4
Problem je, da se ministrstvo ne ukvarja z zmanjševanjem obsega balasta, učni načrt je prenatrpan, otroci preobremenjeni s snovjo ki je nikoli ne bodo rabili, učitelji preobremenjeni z administracijo, zdaj pa so začeli še z RAP izvedbo. Poleg tega je čedalje več otrok apatičnih, vsaj malo na avtističnem spektru, nevzgojeni ker so starši odsotni, .. in ne, metanje še več denarja v šolstvo ne bo pomagalo, treba je narediti čistko pri učnem načrtu, in dejansko začeti učiti veščine, ki bodo otrokom dale znanje za življenje. Nič jim ne bo pomagalo v življenju da se naučijo na pamet iracionalne funkcije, ne bodo pa znali izračunati koliko kredita bodo odplačevali..
expost
04. 09. 2024 09.42
+3
Bom začel zadaj: izračun anuitet, EOM in cene kredita res ni tema za osnovno šolo. Problem sodobne šole niso aksiomi, ki se jih učijo (zato se reče OSNOVNA šola), ampak starši, ki so prepričani, da so njihovi otroci angelčki potem, ko jih vidijo in doživljajo le nekaj minut na dan: vmesni čas so itak na treningih, plejkah ali pred telefoni. Edini, ki lahko olajšajo delo učiteljem in ga naredijo spet spoštovanja vrednega, so starši s svojim zgledom in podporo. Dokler bodo svoje angelčke zavijali v vatke in jih ščitili, bodo razmere v šolstvu takšne kot so. Otroci tega časa so zrcalo staršev (ta-istega časa).
jank
04. 09. 2024 08.57
+3
Brez učiteljev ni zdravnikov, ekonomistov, inženirjev, kmetov, .... So temelj za širjenje znanja in od njihove kakovosti je v precejšnji meri odvisen napredek družbe. Zato jih moramo ustrezno spoštovati in plačati.
expost
04. 09. 2024 09.44
+2
Se strinjam. In največja mera odgovornosti za nespoštovanje tega poklica pade na helikopterske starše, ki so prepričani, da so njihovi otroci največji angelčki.
SabinaZ
04. 09. 2024 08.29
+1
Mislim, da sindikat in učitelji, pa tudi novinarji pri tem pomagajo, sami sebi najbolj škodujejo. Stalno javkanje kako je težko učit, kako so otroci naporni, kako so starši naporni, kako kar z odvetniki čakajo pred vrati,... In potem da ni kadra. Ja kdo pri zdrai pameti pa bo šel za učitelja, če pa mu stalno govorijo, da ga bodo odvetniki lovili, če bo karkoli narobe naredil? Dajte že enkrat kakšno pozitivno zgodbo. Dajte že enkrat povedat tudi pluse tega poklica, tako se privabi nove kadre ne tako da pluvaš čez poklic. Mogoče pa naj imajo v sindikatu namesto Štruklja raje kakšnega marketing strokovnjaka.
trtr
04. 09. 2024 08.10
+2
Predpriprave na Štrukljovo izsiljevanje, počakajmo še kakšen mesec.
trtr
04. 09. 2024 08.09
+3
Kaj pa če bi delali 8 ur, ne pa zjutraj ob 8.00 ga srečam ko gre v šolo, ob 12.30 ga ni več nikjer. Priprave, jih naj imajo pa v šoli do 16.oo ure a to pa nebi, ker vemo kaj so priprave. Tisti ki rabi priprave je ....
ŽigaLausegger
03. 09. 2024 21.44
+1
Plačat bo treba... Plače gor... Pa ne za 10%, 20%, 30%... Ampak 100%.
kle21
03. 09. 2024 21.36
+2
Populacija otrok se letno konkretno manjša, kmalu bo učiteljev spet preveč..
srecnii
03. 09. 2024 21.15
+5
Kdo pa bo te razvajeni sončke še učil. Včasih so nas starši naučil spoštovanje v šoli vsi sedeli in poslušali pa noben si niti drznil ni da bi kaj okol učitelje, učiteljice rekel
ssecnik
03. 09. 2024 21.04
+5
Včasih,30 let nazaj,nas je bilo v razredu 25+,tko da,ko sta šli paralelki na ekskurzijo so bli učitelji prov veseli,če je bil kdo bolan,sicer je na zadnjih sedežih sedelo 7 učencov.V srednji šoli nas je bilo pa 36 v razredu,tistih par luftarjev so se pa hitro znebili,tko da potem šlo gladko.Pa disciplina ni bila problem,prav tako ne motivacija k znanju.Aja,proti koncu Juge je bilo to.Pa si zdej poglejte,kaj je ostalo....??
SabinaZ
04. 09. 2024 09.13
Tudi danes jih je po 28 v razredu. Le v 8. in 9. razredu je pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku skupinsko pa še tam jih je 18 v skupini.
SAKOSAKO
03. 09. 2024 21.00
+8
Ukinite polovico oslarij, ki jih učite v šoli in bo učiteljev dovolj! Poleg tega, pa mislim, da ni tako hudo ampak postavljajo temelje za novo stavko!!!
Julijann
03. 09. 2024 20.55
+8
Najprej puste otroke do sedmega leta starosti še v vrtcih. Devetletka ni v ničemer boljša od osemletke. Pa malo naj zmečejo ven balast in učijo prave stvari.
Ice_Cat
03. 09. 2024 20.29
Kua pa kksen rom neb mogu bit ucitelj?
Mizainstol
03. 09. 2024 20.21
+6
Izobrazevalni sistem je slab, ucitelji so sami sebi namen. V solah bi se morali predvsem ukvarjati s privzgojo vrednot, kot so postenost, resnicoljubnost, spostovanje in prakticne vescine, kot so komuniciranje in ostale vrste sodelovanja, ne pa silit s formulami, ki jih vecina ne bo nikoli potrebovala v zivljenju. Vsak euro za sedanji nacin dela je euro vrzen stran.
kiropraktik
03. 09. 2024 20.11
+2
Še dobro, da vsi Romi ne hodijo v šolo!
ZIPPO
03. 09. 2024 19.57
+3
Vse kar je še ostalo PADA! Zdravstvo, šolstvo, TE6, in ko pade na kritično točko še gospodarstvo vemo kje smo.
Arguss
03. 09. 2024 19.42
+10
Ja za tistega dobrega jurja ne bo nobeden več živce zgubljal.
ŽigaLausegger
03. 09. 2024 21.47
+2
Jaz sem odšel iz šolstva... 6 let že delam uspešno v gospodarstvu, kjer je super plačilo za opravljeno delo in človek ve, da se delo izplača.