Avtor prispevka: Vladimir Vodušek
Čeprav je štirinajst let od plebiscita minilo v znamenju sprememb, pa primerjava posnetkov iz tedanjega in sedanjega časa kaže le, da je v slovenski politiki prišlo do menjave generacij in da so se zamenjale nekatere pozicije. Najprej takratni politični vrh.
France Bučar, nekdanji predsednik Skupščine RS, je povedal: "Ne glede na to, da je prišlo do spremembe oblasti, obratno mislim, da je sprememba oblasti nastala zaradi tega, ker so se stvari tako spremenile, da je pravzaprav treba začeti novo pot, različno od dosedanje, s tem pa ni rečeno, da je sedanja bila slaba, ampak prišli smo do točke, ko je potrebno narediti nove korake."
Nekdanji predsednik države Milan Kučan je prepričan, da gre sedaj preprosto za to, da so veliki cilji, ki so bili takrat postavljeni, postali način našega življenja. Sedaj pa gre seveda za sposobnost najprej upravljalcev države, potem pa seveda vseh nas, da izkoristimo priložnosti, ki jih življenje v tej veliki družini ponuja, še dodaja. In če smo preživeli kot narod doslej, Kučan ne vidi nobenega razloga, da v taki demokratični druščini ne bi mogli dobro živeti tudi v prihodnje.
In kako štirinajst let kasneje razmišlja sedanji nerazdružjivi dvojec Drnovšek-Janša? Predsednik države Janez Drnovšek je dejal naslednje: "Na političnem področju ne bi smelo biti sedaj kakšnih posebnih trenj. Zdi se mi, da potem ko je prišlo sedaj do zamenjave vlade po zadnjih volitvah, da je ta mandat več ali manj zakoličen in da bo pač neka normalna borba med vlado in opozicijo potekala. Ampak vlada ima priložnost, da svoj program izpolni."
Predsednik vlade Janez Janša pa je povedal, da se je model, pravijo mu razvojni iz sredine devetdesetih let, izčrpal, novih predlogov v okviru iste opcije ni bilo. Tako so oni ponudili nov program in ta je dobil podporo, sedaj pa je potrebno to uresničiti.
Glava politična fronta v državi se na novo očitno oblikuje predvsem na točki prodaje bank in nekaterega drugega državnega premoženja. "Nad čimer sem jaz osebno ogorčen, kajti ne morem se strinjati s tistim, kar sem slišal o bankah. Važno je, da je banka učinkovita in ne čigava lastnina je. Gospodarstvo je pomemben delež naroda in identitete, in da potrebujemo svojo nacionalno banko," je mnenja Bučar.
"Od tam, kjer se jaz doma, je od nekdaj veljalo, da se družinska srebrnina prodaja takrat, kadar je zelo hudo. Mislim, da v Sloveniji ta čas ni hudo, da ni potrebno prodajati družinske srebrnine, mislim državnega premoženja. Je seveda res, da je prav, da se država umakne iz gospodarstva, tudi iz podjetij, ampak edini način tega umika ni prodaja," je še dodal Kučan.
Lojze Peterle, nekdanji predsednik Izvršnega sveta, pa je ob tem povedal, da je naša družba še vedno v tem smislu neuravnotežena in ne bi mogel reči, da danes najmočnejša stranka recimo s 30 odstotki kontrolira tudi tolikšen del slovenskega gospodarstva.
Janša pa je prepričan, da bodo nekatere banke ostale v slovenski lasti, ker privatizacija bank ne pomeni, da to avtomatsko kupijo tuji lastniki. Tudi to ne preprečuje, da slovenski lastniki kupijo kakšno tujo banko. Slovenija je sicer del enotnega evropskega trga, vendar je Janša prepričan, da bo večina gospodarskih potencialov še dolgo časa v pretežni slovenski lasti, ne bo pa izključno v slovenski lasti, ravno zato, ker smo del tega trga.
Kučan je še povedal: "Sem za to, če že prodajamo, da prodamo po čim višji ceni, da smo pa mnoge priložnosti, da bi našo srebrnino lahko prodali po višji ceni, zamudili, ker nismo pravi čas poskrbeli za koncentracijo recimo bančnega kapitala, trgovine, živilske industrije in tako naprej. In da če je že potem zanimivo za tujce in seveda država lahko proda za veliko višjo ceno, kot če tako košček po košček odkupuje od nas."
Slovenska politika se bo v prihodnje očitno delila tudi na podlagi stališč do prodaje strateškega državnega premoženja. To pa bo tudi test za novo politično garnituro in koalicijo.
