Jereb: Žal se uresničujejo najbolj črne napovedi

V bolnišnicah zdravijo 1104 covidne bolnike, od tega jih 253 potrebuje intenzivno nego. Skupno je v bolnišnicah devet covidnih bolnikov več kot dan prej. Intenzivno zdravljenje potrebujeta dva bolnika več kot dan prej.

Kot je povedala predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc, je stanje v kliničnem centru resno, iz dneva v dan zagotavljajo število postelj, s premeščanjem kadra so doslej uspeli zakrpati luknje, če pa želimo širiti kapacitete na intenzivni negi, pa bomo potrebovali tujo pomoč, je izpostavila. "Ni več prostora za nadure, nočne izmene in dodatne vikende, naši zaposleni kljub pozitivni nastrojenosti ne zmorejo več." 

Standardi obravnave bolnikov padli 

Žal so standardi in normativi zdravljenja, ki zagotavljajo kakovost dela, zdaj pozabljeni, saj ne zmoremo bolnikom zagotavljati vsega, kar bi sicer pripadalo bolnikom, trudimo pa se, da zagotovimo obravnavo ogrožujočih stanj, saj se tukaj borimo za njihova življenja, je povedala. Zaradi premeščanja kadra na covidni oddelek, pa žal ne morejo več zagotavljati nekaterih ne covidnih storitev.

Najbolj se padec standardov pozna v intenzivni terapiji, je poudarila,  zdaj sta na eno intenzivno posteljo na voljo manj kot dve medicinski sestri, kar pomeni, da vse ne more biti narejeno, ali pa je to veliko težje. Prav tako se to pozna na zdravljenju necovidnih bolnikov, je povedala. Upa, da se padec standardov ne bi poznal do te mere, da bi bilo kaj zamujenega, je poudarila. Kot je zatrdila, so onkološki bolniki poleg otrok in porodnic prioriteta. 

'Če se ne bomo precepili, se covida ne bomo rešili do maja' 

"Vsi ukrepi so dobri, če se jih ljudje držijo in če smo do njih pozitivno nastrojeni, če se ne bomo precepili, ne glede na to, da tudi cepljeni lahko zbolijo, se covida ne bomo rešili do prvega maja," je Tatjana Lejko Zupanc opozorila na pomen cepljenja, ki je prepričana, da je raztegovanje epidemije posledica slabe precepljenosti. 

Uresničujejo se najbolj črne napovedi, da bo do konca novembra v državi umrlo več kot 400 bolnikov, pa je opozoril vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb. Žalostno je, da bi se temu lahko izognili s cepljenjem, je poudaril. 

Danes je na intenzivnem oddelku v UKC Ljubljana 80 bolnikov, ki so v življenjsko ogrožujočem stanju, 65 jih je priključenih na aparate za mehansko predihavanje, gre za najvišjo številko tekom cele epidemije, je povedal Jereb. Poudaril je, da so standardi obravnave, ki so jih zmožni zagotavljati, daleč pod tem, kot bi morali biti. Delovna morala zaposlenih je sicer še vedno na relativno visokem nivoju, je poudaril. 

Na intenzivne oddelke vsak dan sprejmejo od štiri do šest bolnikov. Ker je povprečna ležalna doba okrog 20 dni, je to po besedah Jereba "tista kritična točka, na kateri lahko zdravstveni sistem pade".

Trenutno imajo v UKC Ljubljana sedem prostih postelj za intenzivno nego, a hkrati tudi kar nekaj bolnikov, "ki so z eno nogo že na intenzivnem oddelku", je še dejal Jereb.

Glede postelj za intenzivno nego so tako na robu zmogljivosti tako v UKC Ljubljana kot v drugih bolnišnicah. Težava je predvsem v kadru, saj kritični bolniki potrebujejo oskrbo vrhunskih intenzivistov, ki jih v Sloveniji že tako ni veliko, ter usposobljene medicinske sestre. "Tu rezerv praktično ni več," je opozoril.

Trenutno je namreč v državi 87 intenzivistov z licenco za 12 covidnih bolnišnic, medtem ko bi za deset intenzivnih postelj potrebovali od štiri do šest specialistov.

Sami smo odgovorni za svoje zdravje, posameznik, ki se ne cepi in ne upošteva ukrepov, se mora zavedati, da ogroža zdravje sebe in vsaj delno tudi zdravje ostalih ljudi, je poudaril Jereb. V tem trenutku se jim še ni treba odločati, koga bodo sprejeli na intenzivni oddelek, je pojasnil in dodal, da upa, da tako tudi ostane. 

Če pa ocenijo, da posameznik nima nobene možnosti, da bi preživel tudi na intenzivnem oddelku, ga tja ne sprejmejo. Kot je pojasnil Jereb, ne gre za nič novega, to je bil namreč ustaljen postopek že pred covidom. Starost in cepljenost pa nista kriterija za takšno odločitev, vse obravnavajo enako ne glede na cepilni status in starost, ampak gre za bolnike za katere se strokovno presodi, da nimajo nobene možnosti preživetja.  

Novih 3662 okužb 

Kot je povedala vodja posvetovalne skupine Mateja Logar, je trenutno največ prenosov okužb z novim koronavirusom doma, v službi in v vzgoji in izobraževanju. Velik porast okužb je med petimi in 14 leti, je povedala. Poudarila je, da bolni ne hodimo naokoli in da se dogovorimo za PCR-test.  

Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji potrjenih novih 3662 okužb s koronavirusom. Pristojni so opravili 9220 testiranj PCR. V državi je 45.395 aktivnih okužb. Sedemdnevno povprečje okužb znaša 3269, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa 2153. V sredo so opravili tudi 70.523 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate še potrjujejo s PCR testi.

Delež pozitivnih testov je bil v sredo za 2,9 odstotne točke nižji od dneva poprej. Sedemdnevno povprečje okužb se je v primerjavi z dnevom prej zvišalo za 44, 14-dnevno povprečje na 100.000 prebivalcev pa se je znižalo za 40 primerov. V bolnišnicah se ob tem zdravi 1104 covidnih bolnikov, na intenzivni negi pa jih je 253. Ob tem je v sredo umrlo še 24 oseb.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade cepljenih 1.215.063 ljudi oz. 58 odstotkov vseh prebivalcev. Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 68 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 78 odstotkov.

Z vsemi odmerki je cepljenih 1.134.697 oz. 54 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 18 let jih je cepljenih 64 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 74 odstotkov. Z dodatnim odmerkom je cepljenih 203.456 ljudi.

Vlada je na današnji seji znova razpravljala tudi o epidemioloških razmerah. Na mizi so bili tudi predlogi o zaostritvah omejevalnih ukrepov, vendar pa večjih sprememb niso sprejeli. Med drugim so sicer ponovno ponovno pozvali k delu od doma, fakultetam pa so svetovali študij na daljavo.