Koalicija vložila spremembe Šutarjevega zakona

Koalicija je prisluhnila kritikam in vložila spremembe, črtali bodo člene pri katerih bi sodnik po presojanju lahko upošteval tudi nezakonito pridobljene dokaze, saj s stroko niso prišli do konsenza.

Spreminja se odločba o vstopu v stanovanje brez sodne odredbe. To bo odslej mogoče le na varnostno tveganih območjih države. Za uporabo dronov in prepoznavo registrskih tablic bo potrebno obvestiti preiskovalnega sodnika, ki bo v roku 24 ur odločil o zadevi.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila 55 strani opozoril v zvezi s predlogom Šutarjevega zakona. Svoboda in SD naj bi zakon v ponedeljek podprli, medtem ko naj bi več pomislekov imeli v Levici.

Minister za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Poklukar je ob uvodni predstavitvi predloga zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti na seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poudaril, da predlog ni dokončen in da so odprti za spremembe. Ne nasprotujejo tudi mehanizmom nadzora nad varnostnimi pooblastili, ki jih po zakonu dobiva policija, je dejal.

Minister za delo Luka Mesec, ki je predstavil ukrepe s področja sociale, je izpostavil zametek integrativnega dela v zakonu, in sicer pri določbah o javnih delih, ki jih bodo morale občine nameniti romskemu prebivalstvu. Poudaril je, da se je treba takoj lotiti tudi integrativnega zakona. Po Meščevih besedah se sicer v Levici pridružujejo opozorilom glede ustavne skladnosti, zakonitosti in sorazmernosti ukrepov v predlogu zakona, zato pričakujejo, da bodo nanje odgovorili z dopolnili v zakonodajnem postopku.

Predlagane ukrepe so predstavili tudi predstavniki ministrstev za vzgojo in izobraževanje, pravosodje, finance, javno upravo. Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila več pomislekov o predlogu zakona, med drugim, da nekateri posegi v človekove pravice niso utemeljeni z ustavno dopustnim ciljem in da so ob začasnih v predlogu tudi trajne rešitve, ki po svoji vsebini niso interventne narave. Do več predlaganih ukrepov so bili kritični tudi v državnem svetu.

Med vabljenimi na sejo so nekateri določene ukrepe v zakonskem predlogu podprli. Podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok je poudarila, da gre v predlaganih rešitvah s področja sodstva za krepitev ustavno-pravnih dobrin žrtev. Izpostavila je vpeljavo tehtanja zakonitosti dokazov in podaljšanje trajanja pripora. Po navedbah Švab Širok se v številnih evropskih državah sodnikom zaupa in dovoli, da presodijo, ali je bil dokaz pridobljen s tako kršitvijo, da nanj ni mogoče opreti sodbe, in da bi bilo tako prav tudi v Sloveniji. Dveletno trajanje pripora v nekaterih izjemnih primerih pa ni dovolj, saj iz procesnih razlogov kazenskega postopka ni mogoče končati v dveh letih, je pojasnila.

Predlagana ukrepa je podprl tudi vodja kazenskega in specializiranega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Ciril Keršmanc. Obenem je bilo slišati tudi nasprotna stališča iz vrst sodstva, med drugim opozorila, da bi pri tehtanju o dokazih lahko prišlo do različnih presoj, in kritike do določb o možnosti podaljšanja pripora.

Generalna državna tožilka Katarina Bergant je izpostavila pomisleke o časovni omejenosti veljavnosti določb, saj da nobena določba kazenskega zakonika ne bi smela veljati začasno. Opozorila je tudi, da so prehodne določbe podnormirane in da nekateri predlogi ukrepov puščajo široko možnost interpretacije, želijo pa si, da bi bile določbe napisane jasno in ustavno skladno, da ne bi storilci zaradi ustavne neskladnosti ostali nekaznovani. Prepričana je, da bi morali iti v spremembo kazenske zakonodaje po rednem postopku.

Da se kazenske zakonodaje ne spreminja po nujnem postopku, meni tudi Katja Filipčič z ljubljanske pravne fakultete. Kot skrajno nenavaden pristop je označila časovno omejen odstop od kazenske zakonodaje. "Kazenska zakonodaja mora biti stabilen sistem," je prepričana. Če želimo zmanjšati kriminaliteto, se je treba po njenem mnenju ukvarjati z razlogi, zaradi katerih nekdo izvrši kaznivo dejanje.

Tudi namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih je dejal, da tako obsežnih in vsebinsko občutljivih sprememb ni najbolj primerno spreminjati po nujnem postopku, brez ustrezne javne razprave in strokovnega pregleda. Pomanjkanje usklajevanja med ključnimi deležniki po njegovih besedah zmanjšuje legitimnost zakonodajnega procesa, predlagana zakonska ureditev pa mora biti ustavno skladna in v skladu z načelom pravne varnosti.

Več pomislekov v zvezi s predlaganimi ukrepi je izrazil tudi Emil Zakonjšek iz odvetniške zbornice, ki meni, da tega zakona ne potrebujemo. Poudaril je, da nekatere od predlaganih ukrepov omogoča že veljavna zakonodaja, in ocenil, da se ta doslej ni izvrševala, kot bi se lahko.

Predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc je izpostavil, da čeprav naj bi zakon veljal za vse osebe v primerljivih okoliščinah, je romska skupnost na več mestih posebej izpostavljena, kar je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom. Ukrepi, katerih namen je zagotavljanje večje varnosti prebivalcev, so načeloma legitimni, vendar država ne sme posegati v človekove pravice brez spoštovanja načel sorazmernosti, pravne države ter delitve oblasti, je prepričan.

Predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš pa je poudaril, da kriminala ne moremo obravnavati ločeno od drugih razmer v družbi. Predlagal je sprejetje interventnega zakona o ureditvi legalizacij romskih naselij. Spomnil je, da se o ureditvi romskih naselij pogovarjajo že 30 let, a občine tega vprašanja niso želele ali zmogle rešiti, zato bi morala po njegovem mnenju odgovornost prevzeti država.

Tudi po besedah Barbare Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije je nedopustno, da se "resni represivni ukrepi in obširne spremembe zakonodaje uvajajo ad hoc in brez javne razprave". Pojavljajo se tudi pomisleki glede skladnosti z ustavo in vprašanje, ali so res namenjeni zagotavljanju javne varnosti, je dodala.

Da so predlogi nevarni, nestrokovni in nedomišljeni, je opozorila tudi Kristina Božič iz Amnesty International Slovenije. Poslance je pozvala, da zavrnejo vladni predlog zakona.

Predstavniki lokalnih skupnosti na današnji seji niso sodelovali. Iz Ljudske iniciative Dolenjske pa so sporočili, da se seje ne morejo udeležiti, v sporočilu za javnost so ob tem med drugim izpostavili zahteve prebivalstva po varnem bivalnem okolju in učinkovitem zagotavljanju javnega reda in miru, dosledni in pravični kaznovalni politiki ter pravični socialni politiki.

Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki je mnenje pripravila na nekaj več kot 50 straneh, je uvodoma opozorila, da v predlogu zakona manjkata tako analiza veljavne ureditve z vidika javne varnosti kot tudi pričakovani učinek predlaganih ukrepov za zagotavljanje javne varnosti.

Pojasnili so, da je kot razlog za sprejem interventnega zakona v predlogu v enem stavku zapisano, da se v zadnjem obdobju na določenih območjih države, zlasti v jugovzhodnem delu Slovenije, kažejo trendi poslabšanja varnostne slike, kar se odraža v povečanju nasilnih dejanj, kršitvah javnega reda in miru ter v zmanjšanem občutku varnosti med prebivalci. "Predlagani ukrepi po mnenju zakonodajno-pravne službe niso usmerjeni neposredno v izboljšanje varnosti v jugovzhodnem delu države, kjer je zaznano povečanje kaznivih dejanj, v katere so vpleteni tudi pripadniki romske skupnosti (npr. z ukrepom povečanja prisotnosti represivnih organov na teh območjih), ampak se različni represivni in ostali ukrepi uvajajo za območje celotne države," so pojasnili.

V službi so tako izrazili velik dvom, ali je predlog zakona v celoti povezan s ciljem, to je zagotavljanje javne varnosti, "ker želi predlagatelj z večino predlaganih ukrepov reševati romska vprašanja, tudi tista, ki niso vezana na povečano kriminaliteto v jugovzhodni Sloveniji (npr. v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, izplačili socialnih in družinskih prejemkov v naravi oziroma materialni obliki, pristojnosti centrov za socialno delo)".

Po mnenju zakonodajno-pravne službe predlog zakona v več določbah neposredno posega v temeljne človekove pravice in svoboščine, a vsi posegi niso utemeljeni z ustavno dopustnim ciljem. Ob tem so posvarili, da lahko v takem primeru ustavno sodišče ugotovi, da je zakonska ureditev v neskladju z ustavo.

Izpostavili so, da predlog zakona ne ureja zgolj začasnih ukrepov, ampak tudi trajne, kar po njihovih navedbah pomeni, da "predlagane trajne rešitve po vsebini niso interventne narave, čeprav je predlog zakona interventne narave". Trajni ukrepi pa so vprašljivi z vidika preglednosti in predvidljivosti pravnega sistema in pravne varnosti, menijo.

Zakonodajno-pravna služba je med drugim izpostavila tudi "izjemno pomanjkljivo obrazložitev členov predloga zakona" in kršitev poslovniškega roka za podajo mnenj občin, ki v primeru obravnave predloga zakona po nujnem postopku ne bi smel biti krajši od 15 dni, skrajšan pa je bil na štiri dni.

Zakonodajno-pravno služba je bila kritična tudi do večine posameznih predlaganih ukrepov, denimo do ureditve stroškov preventivnih ukrepov za zagotavljanje večje varnosti življenja in premoženja prebivalcev v romskih naseljih, s katerimi se dopolnjuje zakon o financiranju občin v delu, kjer določa sofinanciranje uresničevanja pravic stalno naseljene romske skupnosti, in predlagane spremembe ureditve zakona o brezplačni pravni pomoči. Med drugim so opozorili, da že veljavni zakon omogoča ugotavljanje zlorab pravice do brezplačne pravne pomoči in da je predlagana ureditev sporna z vidika prepovedi povratne veljavnosti zakona.

Obširno so argumentirali tudi pomisleke denimo pri ureditvi določb o izločitvi dokazov v kazenskem postopku, pri podaljšanju obdobja, v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti preverjati, ali še obstajajo razlogi za pripor, možnosti podaljšanja pripora, pri določbah o denarnih prejemkih, izvzetih iz davčne izvršbe ter pri spremembah kazenskega zakonika. Tudi predlagana ureditev glede denarne socialne pomoči in otroškega dodatka po mnenju službe odpira več ustavnopravnih in pravno sistemskih vprašanj.

Kot so navedli, izjemne primere dopustnosti vstopa policistov v stanovanje brez sodne odločbe zakonodaja že dopušča, če je to nujno za zavarovanje ljudi ali premoženja, prav tako je urejena tudi možnost zasega orožja. Glede dopustnosti fotografiranja in snemanja na varnostno tveganih območjih zakonodajno-pravna služba opozarja, da se s tem "vzpostavlja možnost preventivnega, dolgotrajnega, širokega, množičnega in neselektivnega posega v pravico do informacijske zasebnosti nedoločljivega števila ljudi, ki se nahajajo na (nedoločno opredeljenem) območju".

Varuh človekovih pravic je opozoril, da predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti prinaša obsežne in vsebinsko občutljive spremembe, ki jih "ni primerno sprejemati po nujnem postopku brez ustrezne javne razprave in predvsem strokovnega pregleda". Skrbi tudi, da pomanjkanje posvetovanja med ključnimi deležniki zmanjšuje kakovost in legitimnost zakonodajnega procesa.

"Zlasti je pomembno, da so vsi ukrepi, ki posegajo v človekove pravice, kot so posegi v pravico do zasebnosti, socialne varnosti in svobode gibanja, natančno opredeljeni v zakonu, utemeljeni z legitimnim ciljem ter sorazmerni. Pri tem je bistveno, da se pri oblikovanju predlaganih ukrepov opravi oceno vpliva na človekove pravice in se pri tem ne pozabi na načelo enakosti pred zakonom ter na spoštovanje človekovega dostojanstva," so izpostavili pri Varuhu. 

Pri tem je Varuh izpostavil socialne transferje, ki da so namenjeni tistim posameznikom, ki jih po oceni pristojnih organov dejansko potrebujejo za svoje življenje. "Zato je treba zagotoviti, da ta pomoč tudi zares doseže upravičence in preprečiti, da bi se izgubila znotraj družinskih ali drugih struktur," so zapisali pri Varuhu. Dodajajo, da se težave socialne izključenosti, revščine in neenakosti pripadnikov romske skupnosti ne da rešiti zgolj z enim ukrepom, pač pa le z usklajenim delovanjem več politik: socialne, izobraževalne, stanovanjske, zdravstvene in varnostne.

"Varuh že vrsto let opozarja, da pomanjkanje trajnostnih in vključujočih ukrepov, getoizacija, prostorska in socialna segregacija ter neenake možnosti poglabljajo razlike, krepijo nezaupanje in onemogočajo sobivanje. Kot že tolikokrat doslej znova opozarja na številna svoja priporočila, vezana na romska vprašanja, ki jih iz leta v leto neuspešno ponavlja v svojih letnih poročilih. Na to je opozoril tudi v svojem odzivu ob tragičnem dogodku v Novem mestu," so zapisali. 

Vlado je pozval, naj z odločnimi, premišljenimi in vključujočimi ukrepi zagotovi varno sobivanje in varstvo pravic vseh ne glede na etnično pripadnost, socialne ali osebne okoliščine posameznika. "Na kazenskopravnem področju, kot skrajnem ukrepu, smo in moramo biti vsi enaki pred zakonom," so poudarili.

Varuh z izraža skrb, da bi razširjene možnosti vstopa policije v stanovanja brez predhodne sodne odredbe lahko posegle v ustavno varovano pravico do nedotakljivosti stanovanja. Posebej opozarja, da morajo biti kriteriji za takšen poseg natančno določeni in podvrženi učinkovitemu nadzoru, sicer obstaja nevarnost arbitrarnega odločanja in nesorazmernih posegov.

"Varuh opozarja, da uvedba pooblastil, ki omogočajo obsežne policijske preglede ali tehnični nadzor brez sodne odredbe odpira vprašanja ustavne dopustnosti glede pravice do svobode gibanja, zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Izraža skrb, da bi se takšni ukrepi lahko uporabljali na način, ki bi nesorazmerno prizadel prebivalce določenih območij ali skupnosti. Prav tako opozarja, da nejasna opredelitev 'varnostno tveganih območij' lahko vodi v pravno negotovost in povečano tveganje za diskriminacijo," so zapisali. 

Poleg tega Varuh opozarja, da ukrep samodejnega branja registrskih tablic zahteva visoko stopnjo varovalnih mehanizmov in jasno opredeljen namen uporabe. Izraža tudi skrb, da bi obdelava podatkov o gibanju vozil brez ustrezne pravne podlage in nadzora lahko pomenila čezmeren poseg v pravico do zasebnosti. "Varuh izraža skrb, da bi razširjena uporaba tehničnih sredstev in podatkovnih zbirk brez ustrezne presoje vpliva na varstvo osebnih podatkov lahko pomenila njihovo prekomerno obdelavo. Opozarja, da mora biti vsak tak ukrep sorazmeren, časovno omejen in podvržen neodvisnemu nadzoru," so dodali.

Varuh tudi poudarja, da je načelo izločitve nezakonito pridobljenih dokazov temelj poštenega postopka in pravne države. Dopuščanje izjem bi po Varuhovem mnenju lahko spodkopalo zaupanje javnosti v zakonitost delovanja organov pregona in ogrozilo pravico do poštenega sojenja. 

Obravnava sprejemanja zakona se mora voditi z ustrezno skrbnostjo, pravijo pri Varuhu in pričakujejo, da se bo vsaka določba presojala "z vidika spoštovanja ustave in človekovih pravic". 

Opozorili so še, da Varuh z besedilom "ni bil neposredno seznanjen, zato v postopku njegovega sprejemanja ni mogel sodelovati s svojimi pripombami". Omenjene pomisleke in opozorila bo na nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predstavil namestnik varuha Ivan Šelih, ki začasno vodi institucijo Varuha.