Slovenija

V Teksasu usmrtili Garyja Grahama

Dallas, 23. 06. 2000 10.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V Teksasu so sinoči usmrtili 36letnega Garyja Grahama zaradi umora leta 1981, za katerega je do konca vztrajal, da ga ni zagrešil. Graham se je do konca boril z zaporniškimi pazniki, ki so ga morali tesno prikleniti, ko so ga peljali do ležišča, na katerem so mu vbrizgali smrtonostno tekočino. Grahamova usmrtitev je pritegnila največjo pozornost ameriških medijev od usmrtitve Karle Fay Tucker leta 1998, ker guverner Teksasa George Bush kandidira za predsednika ZDA. Njegova kandidatura je bila pomeben element pri začetku nacionalne debate o upravičenosti smrtne kazni v pravosodnem sistemu, ki je dokazano pomanjkljiv in pristranski.

Grahama so obsodili na smrt na podlagi izpovedi ene priče, njegov odvetnik pa je bil dokazano len in nesposoben in ni poklical dveh očividcev zločina, ki Grahama nista prepoznala po aretaciji. Policija nikoli ni našla morilskega orožja in ni imela nikakršnega materialnega dokaza, da bi Graham koga ubil. Graham sicer ni bil ''ovčica'', saj je imel pred usodnim dogodkom veliko težav s policijo zaradi nasilnosti, ustrelitve in domnevno celo posilstva, vendar to še ni dokaz, da je zagrešil tudi dejanje, za katerega je bil obsojen. Prav tako ne spremeni dejstva, da so ga obsodili na smrt na podlagi ene same priče in zato, ker je zanikal umor. Tisti, ki umor prizna, se avtomatično izogne smrtni kazni, zato obstaja velika možnost, da država kdaj pa kdaj usmrti nedolžnega.

Usmrtitev Grahama, ki je nanjo čakal 19 let, ni potekala brez težav in mučnih zastojev. Potem ko je odbor za pomilostitve v Teksasu zavrnil pomilostitev ali odlog izvršitve smrtne kazni, vrhovno sodišče pa ni pokazalo zanimanja za primer, so se odvetniki pritožili na zvezno sodišče zaradi kratenja človekovih pravic. Sodišče je tako utemeljitev zavrnilo. Ob usmrtitvi so med drugimi navzoči Jesse Jackson, Al Sharpton in Bianca Jagger, kot predstavnica Amnesty International, pred zaporom pa sta se zbrali skupini nasprotnikov in zagovornikov smrtne kazni. Policija je zaprla šest ljudi, nekateri pa so celo zažigali ameriške zastave. Protesti so potekali tudi v prestolnici Teksasa Austinu in drugod po ZDA.

Večina Američanov sicer podpira smrtno kazen, tudi demokratski predsedniški kandidat Al Gore.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.