Grahama so obsodili na smrt na podlagi izpovedi ene priče, njegov odvetnik pa je bil dokazano len in nesposoben in ni poklical dveh očividcev zločina, ki Grahama nista prepoznala po aretaciji. Policija nikoli ni našla morilskega orožja in ni imela nikakršnega materialnega dokaza, da bi Graham koga ubil. Graham sicer ni bil ''ovčica'', saj je imel pred usodnim dogodkom veliko težav s policijo zaradi nasilnosti, ustrelitve in domnevno celo posilstva, vendar to še ni dokaz, da je zagrešil tudi dejanje, za katerega je bil obsojen. Prav tako ne spremeni dejstva, da so ga obsodili na smrt na podlagi ene same priče in zato, ker je zanikal umor. Tisti, ki umor prizna, se avtomatično izogne smrtni kazni, zato obstaja velika možnost, da država kdaj pa kdaj usmrti nedolžnega.
Usmrtitev Grahama, ki je nanjo čakal 19 let, ni potekala brez težav in mučnih zastojev. Potem ko je odbor za pomilostitve v Teksasu zavrnil pomilostitev ali odlog izvršitve smrtne kazni, vrhovno sodišče pa ni pokazalo zanimanja za primer, so se odvetniki pritožili na zvezno sodišče zaradi kratenja človekovih pravic. Sodišče je tako utemeljitev zavrnilo. Ob usmrtitvi so med drugimi navzoči Jesse Jackson, Al Sharpton in Bianca Jagger, kot predstavnica Amnesty International, pred zaporom pa sta se zbrali skupini nasprotnikov in zagovornikov smrtne kazni. Policija je zaprla šest ljudi, nekateri pa so celo zažigali ameriške zastave. Protesti so potekali tudi v prestolnici Teksasa Austinu in drugod po ZDA.
Večina Američanov sicer podpira smrtno kazen, tudi demokratski predsedniški kandidat Al Gore.