Tako so na današnjem kolegiju predsednika državnega zbora Boruta Pahorja sklenili vodje poslanskih skupin. DZ naj bi tako vendarle izpolnil svojo z ustavo določeno dolžnost. V skladu s predlogom bi bil referendum 4. aprila. Na torkovi izredni seji pa bo zbor odločil še o enem vprašanju, in sicer povezanim z ustavnostjo pobude opozicijskih SDS in NSi za referendum o t.i. sistemskem zakonu o izbrisanih. Poslanke in poslanci bodo ocenili, ali naj od ustavnega sodišča zahtevajo presojo ustavne skladnosti referendumskega vprašanja, kot sta ga oblikovali omenjeni opozicijski stranki.
Kljub neuspehu medstrankarskih pogovorov o posebnem ustavnem zakonu, s katerim bi celovito rešili vprašanje urejanja statusa izbrisanih ter se izognili referendumu o t.i. tehničnem zakonu, iskanje morebitnih rešitev v tej smeri še ni zamrlo. Pahor je tako predstavnike poslanskih skupin na današnjem kolegiju obvestil, da bo do ponedeljka s poslanskimi skupinami skušal opraviti neformalne pogovore o možnostih, da bi poslanci povzeli pobudo državnega sveta ter v parlamentarno proceduro vložili predlog ustavnega zakona. Iskanje podpore za pobudo državnega sveta je namreč vnovič postalo relevantno potem, ko sta opozicijski SDS in NSi iz procedure umaknili svoj predlog ustavnega zakona.
O referendumu o sistemskem zakonu šele po odločitvi ustavnega sodišča
Državni svet je s 15 glasovi za in devetimi proti preložil odločanje o pobudi skupine osmih državnih svetnikov, na podlagi katere naj bi državni svet zahteval razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih. V razpravi so državni svetniki opozorili zlasti na domnevno protiustavnost referendumskega vprašanja, saj naj bi državni svet zahteval razpis referenduma z enakim vprašanjem, kot ga je v pobudi volivkam in volivcem zapisala koalicija Slovenija. Predlagatelji pa so takšno referendumsko vprašanje predlagali zgolj zato, ker naj bi bil to edina možnost, da se izogne zbiranju 40.000 podpisov volivk in volivcev ter da se referenduma izvedeta hkrati. Državni svet je sicer vnovič pozval državni zbor, naj se opredeli do njegovega predloga ustavnega zakona.
Državni svetniki so v razpravi opozorili zlasti na to, da se razprava o izbrisanih vleče že predolgo, medtem pa se zanemarja druga pomembna vprašanja. Svetniki so bili do državnega zbora kritični zlasti zato, ker ta v ničemer ni upošteval pobud državnega sveta.
Državni svet je državni zbor vnovič pozval, da se opredeli do njihove pobude ustavnega zakona, ki jo je državni svet predlagal konec januarja. Kot je znano je so državni svetniki predlagali dopolnitev 13. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s čimer naj bi celovito rešili problematiko izbrisanih. Predlog državnih svetnikov povzema rešitve iz sistemskega zakona o izbrisanih, ki čaka na tretjo obravnavo v državnem zboru, pri nekaterih rešitvah pa se predlog ustavnega zakona približuje tudi predlogom opozicije.
Golobič: Poskuša se revidirati slovensko osamosvojitev
Predsednik sveta LDS Gregor Golobič je danes komentiral aktualno dogajanje v zvezi z izbrisanimi. Dejal je, da skuša opozicija revidirati slovensko osamosvojitev. V Sloveniji zdaj ne gre za ustavno krizo, temveč za vsebinsko krizo, je menil. Del slovenske politike skuša kratkovidno retroaktivno z ustavnim zakonom pridobiti zakonsko podlago tistemu, kar se je zgodilo leta 1992.
Sistemski zakon o izbrisanih je po Golobičevem mnenju treba sprejeti. Če bo obstruiran z zlorabo instituta predhodnega in drugih referendumov, bodo za to nosili odgovornost tisti, ki to počnejo, je dejal. Posledica referenduma je po njegovem lahko, da zakona ne bo in bodo prizadeti poiskali pravico zunaj Slovenije, na evropskih institucijah.
Sprejetje ustavnega zakona pa se mu zdi le teoretično možno, ker gre namreč za diametralno nasprotna izhodišča: izhodišča tistih, ki v njem vidijo zlasti pravni instrument, ki naj potrdi tisto, kar je Slovenija zapisala v temeljno listino in ustavni zakon za njeno izvedbo ob osamosvojitvi, ter izhodišča opozicijske strani in SLS, ki želita v ustavni zakon zapisati tisto, česar ob osamosvojitvi ni pisalo v temeljni ustavni listini in v ustavnem zakonu za njeno izvedbo. Slednji želijo "revidirati demokratično dimenzijo osamosvojitve" in narediti iz osamosvojitve projekt, ki je bolj zaznamovan s sovražnostjo kot z evropskimi vrednotami, meni Golobič.
Janša: Interpelacija zoper Bohinca šele v pripravi
V SDS naj bi interpelacijo zoper notranjega ministra Rada Bohinca pripravili "v kratkem", nanašala pa se ne bo le na izdajo dopolnilnih odločb izbrisanim brez zakonske podlage, ampak jo bodo utemeljili tudi z vrsto drugih nezakonitih ravnanj in dejanj, ki so se zgodila v času ministrovanja Bohinca in je ta zanje odgovoren. Kot je danes dejal predsednik SDS Janez Janša, je namreč v mandatu Rada Bohinca poniknilo veliko davkoplačevalskega denarja, kot dobavitelji pa so se v glavnem pojavljali prepoznavni člani stranke, ki ji pripada tudi minister.
Tako so na primer v SDS kritični do nakupa novega policijskega čolna, "ki se kvari ravno tako kot stari". Kljub nenehnim okvaram prejšnjega, pa so tudi novi policijski čoln kupili v istem podjetju, "ki velja v javnosti za trdnjavo ZLSD", je še dejal Janša.
Sicer je predsednik SDS izrazil zadovoljstvo, da je vladna koalicija na seji kolegija predsednika državnega zbora izrazila pripravljenost priznati napako in popraviti neustavno stanje, v katerega je državo pripeljala z zavrnitvijo spremembe odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih. Po sklepu na današnjem kolegiju naj bi se namreč državni zbor prihodnji torek sešel na izrednem zasedanju, na katerem naj bi določili nov datum referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Po Janševem prepričanju pa je s to sprememba stališča "padel v vodo njihov izgovor, da želijo zagotoviti dva referenduma o izbrisanih na isti dan".
SLS: Kakšne finančne posledice prinaša izdajanje odločb izbrisanim?
Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Janez Podobnik je na vlado danes naslovil poslansko vprašanje, v katerem sprašuje "kakšne in v kolikšni vrednosti bodo posledice že ratificiranega sporazuma o nasledstvu, podpisanega na Dunaju junija 2001, v povezavi z izdajo dopolnilnih odločb izbrisanim na podlagi ustavne odločbe, vplivale na državni proračun oz. na pokojninsko blagajno". Ob tem prvaka SLS tudi zanima, ali lahko omenjene pravice državni zbor omeji s sistemskim ali ustavnim zakonom. Pisni odgovor vlade Podobnik sicer pričakuje do izredne seje seje DZ, ki bo potekala v torek 10. februarja.
