Zaključek referendumske kampanje: zadnji poziv zagovornikov in nasprotnikov

V zavezništvu Moje življenje, moja pravica so skupaj z drugimi zagovorniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ob zaključku referendumske kampanje v skupni izjavi znova pozvali volivce, naj zakon na referendumu podprejo. Izpostavili so spoštovanje avtonomije in dostojanstva človeka.

Poslanka Svobode Tereza Novak je podpornike zakona pozvala, naj v nedeljo oddajo glas za zakon, saj bodo v nasprotnem primeru "o naših usodah odločali tisti, ki tega zakona ne podpirajo". Nasprotniki zakona so v kampanji po njenih besedah igrali nepošteno igro in zavajali. Določene skupine so pokazale tudi, kako zelo se bojijo, da bodo izgubile nadzor nad našimi življenji, "pa naj gre tu za Rimokatoliško cerkev ali za zdravniški lobi", je dodala.

Tudi po mnenju Mojce Šetinc Pašek iz SD je šlo za kampanjo "zavajanja, dezinformacij in zastraševanja". Poudarila je, da je zakon v prvi vrsti sočuten, prinaša možnost izbire vsem ljudem, kako želijo živeti in zaključiti svoje življenje.

Nataša Sukič iz Levice medtem meni, da si vsakdo zasluži dostojanstvo, spoštovanje, sočutje in pravico odločati o samem sebi in da pravica v zakonu nikomur ničesar ne vsiljuje.

Po mnenju Andreja Pleterskega iz društva Srebrna nit nasprotniki zakona gradijo svoje upanje, da bo zakon zavrnjen, če podporniki ne bodo prišli na volišča. Ostati doma tako predstavlja "nevarno tveganje", je dodal.

Po besedah Jasmina Feratovića iz Piratov raziskave govorijo v prid podpori temu zakonu, a "res je treba iti na volišča".

V zavezništvu Moje življenje, moja pravica, v katerem so koalicijske stranke, društvo Srebrna nit in Pirati, so na današnjo izjavo povabili tudi druge podpornike zakona. Med njimi je samostojni poslanec Miha Kordiš poudaril, da je pravica do razpolaganja s svojim lastnim telesom in svobodne izbire naša neodtujljiva pravica. Filip Dobranič iz Danes je nov dan je poudaril, da v nedeljo v glasovalni kabini nihče ne bo pritiskal na volivce. Violeta Tomić iz zunajparlamentarne stranke Nič od tega pa je kritična, da je približno sedem milijonov evrov za referendum namenjenih "za predvolilno konsolidacijo vseh strank na desni in polarizacijo vseh ostalih".

Pravico do prostovoljnega končanja življenja je v današnjem sporočilu za javnost znova podprl filozof Slavoj Žižek, in sicer iz "spoštovanja človekove duhovnosti".

Pred referendumom so nasprotniki zakona znova predstavili argumente proti uveljavitvi zakona. Menijo, da je zakon protiustaven, na današnji novinarski konferenci so opozorili tudi na neurejeno paliativno oskrbo in morebitne zlorabe zakona.

Na novinarski konferenci so opozarjali predvsem na protiustavnost zakona, saj je v ustavi zapisano, da je človekovo življenje nedotakljivo. "Naša ustava absolutno varuje vsako življenje, tudi najhujših kriminalcev. Tako je zapisano v ustavi in prav je tako. Dokler ustava velja, jo je treba spoštovati," je opozoril nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič.

Med drugim so govorniki v ospredje postavili zdravniški poklic, ki naj bi pri zakonu o prostovoljnem končanju življenja ravnal v nasprotju z zdravniško etiko, ki so ji prisegli v skladu s Hipokratovo zaprisego. "Najbolj zaupam zdravniškemu poklicu. Če se zakon uveljavi, bo prva žrtev tega zakona integriteta zdravniškega poklica. Nisem prepričan, ali bo kateri zdravnik pripravljen izvrševati naloge tega zakona," je povedal nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec.

Opozorili pa so tudi na premalo razvito paliativno oskrbo, ki skrbi, da človek mirno in brez hujših bolečin pride do konca svojega življenja. Opozorili so tudi na neurejeno dolgotrajno oskrbo in problem pomanjkanja osebnih zdravnikov.

"Številni sistemi v Sloveniji niso tako razviti, premalo je razvita paliativna oskrba, ki olajša bolečine. Čakalne dobe v zdravstvu so tako dolge, da imamo v enem letu eno dodatno smrt na dan, imamo veliko ljudi s skromnimi dohodki. Ko ti ljudje ne bodo dobili podpore družbe, se bodo podpisali pod boleč zakon," je povedala zdravnica in profesorica medicinske humanistike Zvonka Slavec Zupanič.

"Zdravniki se vedno borimo za človeško življenje. Ko pacient umre, ima vsak zdravnik bitko sam s sabo, da mu človeka ni uspelo obdržati pri življenju," pa je dodal specialist kardiologije in intenzivne medicine Marko Noč.

Igralka Alenka Tetičkovič je med drugim izpostavila, da vse veroizpovedi učijo ljudi, da se borijo za življenje.

Med nasprotniki zakona so tudi profesorji na področju prava Univerze Alma Mater Europaea. "Uzakonitev aktivne pomoči pri končanju življenja predstavlja resen odmik od temeljnih civilizacijskih vrednot, na katerih temelji naša skupnost," so zapisali v izjavi za javnost.

V četrtek, tretji dan predčasnega glasovanja, je glas oddalo 13.297 volivk in volivcev, kar predstavlja 0,84 odstotka volilnih upravičencev, ki imajo pravico glasovati predčasno, oziroma 0,78 odstotka vseh volilnih upravičencev.

"Volivec za glasovanje potrebuje osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo identiteto. Obvestilo volivcu je informativne narave in pripomoček, da volilni odbor lahko hitreje poišče volivca v volilnem imeniku," pojasnjujejo na DVK.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo konec oktobra v Sloveniji 1.696.025 volilnih upravičencev. V splošnih volilnih imenikih je vpisanih 1.582.914 volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. V posebnih volilnih imenikih pa je skupaj vpisanih 113.111 volilnih upravičencev s stalnim naslovom v tujini (izseljenci).

Kot že omenjeno, je pred nedeljskim referendumom glas že oddalo 2,11 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Na zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti maja letos je glasovalo skupaj 23.102 volivcev oz. 1,36 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Na posvetovalnih referendumih junija 2024 se je predčasnega glasovanja udeležilo 58.981 volivcev oz. 3,7 odstotka volilnih upravičencev.

Na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o vladi novembra 2022 je na referendumu predčasno glasovalo 66.341 oz. 3,91 odstotka volilnih upravičencev. Končna volilna udeležba na omenjenem referendumu leta 2022 pa je bila 41,83-odstotna (skupaj je takrat glasovalo 708.701 volivk in volivcev).

Volivci se bodo na referendumskem glasovanju izrekali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Referendumsko vprašanje na glasovalnem lističu se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?"

Pred organizatorji kampanje, skupno jih je 33, je tako še zadnji dan, ko bodo lahko nagovarjali volivce, naj bodisi podprejo bodisi zavrnejo zakon. Podporniki so doslej večinoma izpostavljali pravico do izbire in dostojanstvene smrti, medtem ko so nasprotniki prepričani, da bo ob nedostopni paliativni oskrbi odločitev za samomor odraz stiske, ne pa svobodne izbire.

V tokratnem prepričevanju volivcev so bili sicer organizatorji aktivni zlasti z različnimi dejavnostmi na terenu in družbenih omrežjih, zadnji teden je prinesel tudi več soočenj stališč obeh strani v medijih.

Pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca, pa tudi opozicijski SDS in NSi, ki prav tako nasprotujeta zakonu, so med drugim organizirali več pogovornih večerov oz. omizij na temo zakona, zagovorniki zakona, združeni v zavezništvo Moje življenje, moja pravica, so volivce nagovarjali tudi na stojnicah. Nekaj akcij na terenu z deljenjem letakov so izvedle tudi nekatere organizacije civilne družbe, ob cestah po državi je opaziti tudi več plakatov.

Obe strani pa sta svoje argumente poskušali širiti tudi s podporo znanih obrazov. Zakon so tako med drugim javno podprli prvi predsednik republike Milan Kučan, ljubljanski župan Zoran Janković, filozof Slavoj Žižek, predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos, predsednica Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar, pesnica, šansonjerka in pisateljica Svetlana Makarovič ter pesnik, pisatelj in igralec Andrej Rozman Roza.

Nasprotniki zakona pa so med ljudi delili mnenja igralcev Pavleta Ravnohriba in Jerneja Kuntnerja, pa tudi nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka ter več zdravnikov, med njimi Erika Breclja in Roka Ravnikarja.

Kampanja pa je postregla tudi z nekaj drugimi, za mnoge spornimi pristopi pri prepričevanju volivcev.

Na družbenih omrežjih so se med drugim pojavili videi, kot kaže nastali z umetno inteligenco, na katerih premier Robert Golob in prvi predsednik republike Kučan stojita z injekcijo v roki, ki jo nato vbrizgata bolniku na postelji.

Zdravniki pa so denimo na svoje elektronske naslove prejeli anketo Referendumski kompas, ki jim jo je posredovala zdravniška zbornica. Po navedbah njenih snovalcev, prav tako zdravnikov, so vprašanja v anketi namenjena razmisleku pred referendumom. Ob tem se je izkazalo, da je anketa, ne glede na odgovore, ki jih je izbral anketirani, v večini primerov kot končni odgovor ponudila, da so proti in jih napotila k takšnemu glasovanju tudi na referendumu. V zadnjih dneh so sicer to spremenili in ob zaključku ankete podali napotek za glasovanje po tehtnem razmisleku in svoji vesti. V zdravniški zbornici so ob tem pojasnili, da pri anketi, ki sicer po njihovem mnenju ni manipulativna, niso sodelovali.

Nekateri zdravniki so se kot organizatorji podali tudi v kampanjo, v času te pa so se v nekaterih zdravstvenih domovih pojavili plakati, na katerih so kolektivi zdravnikov obveščali, da zdravniška združenja nasprotujejo zakonu in pozivajo na referendum. Na ministrstvu za zdravje menijo, da nagovarjanje pacientov kot potencialnih volivcev ne spada v javne zdravstvene zavode.

V kampanji pa so bili aktivni tudi predstavniki verskih skupnosti, med njimi tudi Katoliška cerkev v Sloveniji, ki pa sicer uradno niso organizatorji kampanje. Zagovorniki zakona so jih zato tudi prijavili prisojnemu inšpektoratu. Verski predstavniki so sicer pozivali ljudi k udeležbi na referendumu in oddaji glasu proti, slovenski škofje pa so v pismu prejšnji teden zadnji dan kampanje, torej prihajajoči petek, razglasili za "dan molitve in posta za pravo spoznanje pred referendumom", v ta namen bodo ob 15. uri tri minute zvonili zvonovi v cerkvah.

Za uspeh referenduma morajo pobudniki doseči zavrnitveni kvorum. Od ustavnih sprememb leta 2013 namreč velja, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Zadnja leta je kvorum znašal nekaj manj kot 340.000 volivcev. Koliko bo kvorum znašal na dan referendumskega glasovanja, pa bo znano nekaj dni po glasovanju.

Odkar velja zavrnitveni kvorum, je pobudnikom referenduma tega uspelo doseči trikrat, nazadnje na majskem referendumu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Volivci so prav tako leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, leta 2021 pa še novelo zakona o vodah.

Ne glede na rezultat referendumskega glasovanja, pa skladno z referendumsko zakonodajo velja, da DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Prvi delni neuradni rezultati izrekanja volivcev z volišč po Sloveniji bodo znani v nedeljo po 19.30. Dan po referendumski nedelji bodo ugotavljali izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa še izid glasovanja iz tujine.

Končni izid referenduma pa bo znan po 4. decembru, saj morajo zaradi ugotavljanja kvoruma ugotoviti še število volivcev na dan glasovanja.