V trgovinah z živili lahko znova kupite tudi nogavice in perilo

Vlada je na sredini seji podaljšala odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom z enakimi izjemami, kot so veljale doslej – odprte so lahko denimo živilske prodajalne, lekarne, bencinski servisi, geodetske in dimnikarske storitve, tržnice s hrano, frizerski saloni in čistilnice. V živilskih prodajalnah in drogerijah od današnjega dne lahko na police znova umestijo tudi nogavice in perilo.

Še nekaj več trgovin je lahko še naprej odprtih v statističnih regijah z boljšo epidemiološko sliko, to so osrednjeslovenska, podravska, gorenjska, koroška, primorsko-notranjska, pomurska in savinjska. V teh so dovoljene tudi premične stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov, servisne delavnice za motorna vozila in kolesa ter specializirane prodajalne z otroškim programom.

Prav tako lahko v omenjenih regijah še naprej delujejo žičniške naprave ter smučišča, pod pogojem, da upravljavec naprav zagotovi hitro testiranje v organizaciji pooblaščenega izvajalca na vstopni točki na smučišče ali da mu negativen test na okužbo s koronavirusom predloži sam uporabnik.

Medtem sta s seznama regij z ugodnejšo sliko izpadli obalno-kraška in zasavska regija, kar pomeni, da se v teh dveh regijah ukinjajo pretekli teden sproščene izjeme, vezane na odprtje trgovin, obratovanje žičniških naprav ter ponujanje kulturnih storitev. Tako se zapirajo galerije in muzeji, knjižnice pa morajo preiti na brezstično izposojo.

V veljavo danes stopa tudi odlok o omejitvah in načinu izvajanja ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na področju voznikov in vozil. Novost je, da bodo v zadnjem času prepovedana vozniška usposabljanja zdaj mogoča ob predložitvi negativnega testa tako na strani izvajalcev kot uporabnikov.

Do konca februarja rok za oddajo izjav o izplačilu kriznega dodatka

Delodajalci, ki so v skladu s sedmim protikoronskim zakonom svojim zaposlenim ob plači za december izplačali tudi 200 evrov kriznega dodatka, imajo še do konca februarja čas za oddajo izjav, na podlagi katerih jim bo Finančna uprava RS (Furs) izplačani znesek vrnila. To se bo zgodilo najpozneje do 20. marca.

Sedmi protikoronski zakon, ki ga je DZ sprejel konec lanskega decembra, določa, da delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, ob plači za mesec december izplača krizni dodatek v višini 200 evrov. Ta je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Podoben ukrep je veljal že v prvem valu epidemije lani spomladi, in sicer za polovico marca, april in maj. Takrat je bila zgornja meja za upravičenost do kriznega dodatka v višini 200 evrov mesečno pri trikratniku minimalne plače, v zameno pa je socialne prispevke za te delavce poravnala država.

Zdaj bodo delodajalci izplačani znesek dobili povrnjen. Sredstva se bodo zagotovila iz državnega proračuna, za povračila pa bodo poskrbeli na finančni upravi. Na njenem portalu eDavki je tudi že dostopna vloga, s katero delodajalec izjavi, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Oddaja izjave je mogoča zgolj v elektronski obliki.

Rok za oddajo izjav je 28. februar, Furs pa bo nato upravičenim delodajalcem izplačani krizni dodatek povrnil najpozneje do 20. marca.

Ker so številna podjetja decembra izplačala tudi nagrade za poslovno uspešnost, so mnogi zaposleni presegli mejo dvakratnika minimalne plače in kriznega dodatka niso prejeli. To neenakost naj bi odpravil osmi protikoronski zakon, ki ga bo DZ potrjeval prihodnji teden. Vlada je vanj zapisala, da so do kriznega dodatka upravičeni vsi zaposleni, katerih novembrska plača ni bila višja od dvakratnika minimalne plače, pri čemer se plačilo za poslovno uspešnost ne upošteva.

Ti zaposleni naj bi krizni dodatek prejeli s plačami za januar, njihovi delodajalci pa bodo morali izjave Fursu predložiti najpozneje do konca marca. Novost predloga osmega protikoronskega zakona je tudi globa za delodajalce, ki kriznega dodatka ne bi izplačali.

Še vedno pa do kriznega dodatka ne bodo upravičeni zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih državnega proračuna in občinskih proračunov ter pri tujih predstavništvih in organizacijah v Sloveniji. To določilo je nekatere razburilo in med zadevami v obravnavi na ustavnem sodišču je tudi pobuda za oceno njegove skladnosti z ustavo.