Po poročanju Primorskega dnevnika in tržaškega dnevnika Il Piccolo, je Dipiazza poudaril, da je na nedavnem srečanju z župani štirih dvojezičnih občin na Tržaškem - Doline, Devina-Nabrežine, Zgonika in Repentabra - govoril le o odprtju posebnega urada za stike s pripadniki slovenske manjšine v Trstu, kot to predvideva zaščitni zakon, a nič več.
Primorski dnevnik v uvodniku opozarja, da je na afero z osebnimi izkaznicami treba gledati tudi v luči perspektiv italijanske zunanje politike v naših krajih, ki ostajajo zelo nejasne in meglene. Vršilec dolžnosti zunanjega ministra Silvio Berlusconi se ukvarja s čisto drugimi zadevami, zunanja politika pa je v tukajšnjem prostoru vse bolj pod škodljivim vplivom Nacionalnega zavezništva.
Tence, novinar tržaškega dnevnika Il Piccol, pa se sprašuje, kako bo lahko Berlusconi (in z njim Italija) opravičil zunanjega ministra, ki pripada stranki, ki neti razdore in podpihuje napetosti na tej, še vedno zelo občutljivi meji. Ne gre le za slovensko manjšino, ampak tudi za Slovenijo in Hrvaško: "Na severu Joerg Haider, na zahodu Fini...".
Občine in pokrajine naj izvršijo svoje dolžnosti
Slovenski tržaški odvetnik Jože Škerk, ki si prizadeva za dosledno izvajanje dvojezičnosti v občini Devin-Nabrežina pri Trstu, se je zavzel za konkretno uresničitev ukrepov, ki jih zaščitni zakon za Slovence v Italiji že predvideva. Škerk ima v mislih zlasti 8. člen zaščitnega zakona, ki govori o ustanovitvi posebnih uradov za odnose s pripadniki manjšine v središčih Trsta, Gorice in Čedada.
V ta namen je v zakonu predvideno letno financiranje v višini do največ 5,8 milijona lir ali skoraj treh milijonov evrov že z letom 2001, ki pa je minilo, ugotavlja Škerk, ne da bi to kakorkoli uresničili. Zato izpolnitev teh predpisov po njegovem mnenju pomeni tudi rešitev znatnih finančnih virov in s tem povezanih delovnih mest v korist celotnega gospodarstva tržaške, goriške in videmske pokrajine.
Ker zakon izrecno obvezuje vse upravne in sodne oblasti ter koncesionarje storitev javne koristi, bi bilo logično in zaželeno, tako Škerk, da bi pobudo za ustanovitev in kolikor je mogoče, tudi koordinacijo teh novih uradov prevzela dežela Furlanija - Julijska krajina. Slednja bi morala tudi spodbujati občine, pokrajine in druge ustanove in uprave, bodisi krajevne ali državne, da izvršijo svojo dolžnost.
