'Je podpis peticije razlog, da se lahko osebo evidentira, razvršča, preverja?'

Mojca Škrinjar, vidna članica SDS, ki je bila letos imenovana za državno sekretarko na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, je omenjeno izjavo lani poleti zapisala na družbenih omrežjih.

V učiteljskih vrstah so na novinarski konferenci izrazili zaskrbljenost, da želijo njeni strankarski kolegi zakonodajo o parlamentarnih preiskavah spremeniti tako, da bodo od organizacij in skupin, ki organizirajo podpisovanje peticij, lahko "zahtevali sezname podpisnikov, brez da bi se te smele obrniti na ustavno sodišče za presojo, ali je zahteva zakonita ali ne".

"Ko se učitelj začne spraševati, ali bo njegovo državljansko udejstvovanje nekoč uporabljeno proti njemu, smo ustvarili okolje, ki ni združljivo s strokovno avtonomijo učiteljskega poklica," je izpostavila Danijela Makovec Radovan z ljubljanske filozofske fakultete.

Od učiteljev se po njenih besedah pričakuje, da spodbujajo kritično mišljenje in aktivno državljanstvo, ob tem pa morajo imeti "tudi sami možnost, da brez strahu pred posledicami izrazimo svoje stališče, podpišemo peticijo, se udeležimo protesta ali kritično spregovorimo o ravnanju oblasti".

Učiteljica z Osnovne šole Martina Krpana v Ljubljani Nina Lebar je dejala, da si nikoli ni mislila, da bo svobodomiselnost kdaj ogrožena. "Ali je v demokratični državi podpis peticije razlog, da se posameznika evidentira, razvršča in preverja zaradi njegovega stališča? Državljan ne izgubi pravice do svobodnega izražanja zato, ker dela v javnem zavodu," je poudarila.

Pozvala je h glasovanju proti na nedeljskem referendumu. "To ni vprašanje leve ali desne politike. To je vprašanje meja oblasti in zaščite svobode izražanja," meni.

Učiteljica z ljubljanske Gimnazije Poljane Nina Ostan je izpostavila, da to grožnjo - oblikovati "seznam samostojno mislečih učiteljev, ki se s potezami oblasti ne strinjajo" - razume kot "utišanje in ustrahovanje drugače mislečih".

Tudi upokojena ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih je opozorila, da novela daje "parlamentarni večini možnost, da ljudi preiskuje, jih poziva na zaslišanje, zbira njihove podatke in javno ožigosa, ne da bi mogli zahtevati presoje ustavnega sodišča o zakonitosti takega postopka".