Kot je v izjavi za javnost povedal generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis, so prvega delavca s ponarejeno diplomo odkrili po anonimni prijavi. Zatem so začeli preverjati diplome vseh zaposlenih in ugotovili, da ima ponarejeno diplomo še en njihov delavec. O slednjem je sicer prvi poročal RTV.
"Oba smo odpustili, nobeden od njiju pa ni delal na zdravstvenem področju. Bolniki niso bili ogroženi," je zagotovil Flis, ki je dodal, da preiskovalci zdaj ugotavljajo, kako so se diplome ponarejale.
Kot poroča spletni časnik Večer, so sicer kriminalisti v minulih tednih na UKC Maribor izvedli več kriminalističnih preiskav. Po njihovih informacijah naj bi preiskave izvedli v pisarni vodje kadrovske službe Andreje Hojnik Šlamberger in pisarni vodje investicij Petra Weissensteinerja, preiskali pa naj bi tudi njune domove.
Šlambergerjeva naj bi bila po informacijah časnika obdolžena, da je zaposlila delavca s ponarejenimi diplomami, Weissensteiner, ki naj bi bil z delavcema v sorodstvenih vezeh, pa naj bi posredoval pri zaposlitvi obeh. Sicer pa naj bi po njihovih informacijah zoper Šlambergerjevo potekalo več kriminalističnih preiskav.
Kaznivih dejanj so osumljene štiri fizične osebe.
Zakaj verodostojnosti diplom niso preverili?
Kot je v izjavi pojasnil Flis, osebe, ki se prijavljajo na njihova delovna mesta, s seboj prinesejo pri notarju overjeno kopijo diplom. Notarji medtem po njegovih besedah izvirnikov ne preverjajo, ker da za to nimajo sredstev, temveč zgolj potrdijo, "da tisto, kar oseba prinese k njim, ustreza kopiji, ki jo izstavijo". Tudi na UKC doslej slednjega niso preverjali, so pa sedaj s tem pričeli, je zagotovil generalni direktor.
"Manjša težava je pri zdravstvenem osebju, saj imajo tako zdravniki kot medicinske sestre svoje zbornice in je tako mogoče zelo hitro ugotoviti, ali imajo veljavne licence oz. do kdaj. Večja težava je pri t. i. upravno-tehničnih službah, kar pa tudi rešujemo," je še zagotovil.
Preiskava še vedno poteka, kriminalisti pa so v okviru predkazenskega postopka zbirali obvestila in druge dokaze zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Hišne preiskave so sicer potekale na petih lokacijah, kot poroča Večer, pa so zasegli več predmetov, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem postopku.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.