Konference z naslovom Evropa brez tobaka se udeležuje predstavniki tudi slovenska delegacija, ki jo vodi minister za zdravje Dušan Keber.V WHO verjamejo, da je boj proti kajenju lahko uspešen in da so nekateri rezultati že vidni. Poročilo s podatki o prizadevanjih za zmanjšanje porabe tobaka, zbrani v 48 državah iz evropske regije WHO, namreč kaže, da je v državah z dolgoletno in aktivno politiko na področju nadzora nad porabo tobaka (omejevanje oglaševanja, politika cen in obdavčevanja, nadzor nad produkti, ustvarjanje okolij, kjer je kajenje prepovedano,...) zaznati opazno zmanjšanje tako porabe tobaka kot tudi njegovih škodljivih posledic.
WHO ob tem ugotavlja, da tobačna industrija nadaljuje z agresivnim oglaševanjem, število kadilcev v evropski regiji WHO pa je danes višje, kot je bilo pred petimi leti, saj se je ob zmanjšanju porabe tobaka v zahodnoevropskih državah ta povečala v vzhodnoevropskih. "Tvegana izravnava" je predvsem posledica spremenjenih navad med mladimi Evropejci; v državah vzhodne Evrope se je namreč med mladimi število kadilcev povečalo, predvsem pri dekletih. Tako po najnovejšem poročilu WHO kadi približno 30 odstotkov mladih Evropejcev v starosti od 15 do 18 let, pri čemer med državami in posameznimi območji ni velikih razlik. Bolj se razlike kažejo med odraslo populacijo, saj je delež kadilcev v nekaterih vzhodnoevropskih državah precej večji od tistega v zahodnoevropskih.
Podatki za deset držav (Belgija, Finska, Francija, Islandija, Italija, Norveška, Poljska, Portugalska, Švedska in Velika Britanija), ki že dalj časa uresničujejo svojo politiko nadzora nad porabo tobaka, kažejo upad smrti zaradi bolezni, ki povezane s tobakom. V petih državah (Finska, Italija, Islandija, Slovenija in Švedska) je poraba tobaka upadla in v populaciji, starejši od 15 let, kadi manj kot 25 odstotkov. Med najbolj učinkovitimi ukrepi so visoke cene tobačnih izdelkov, popolna prepoved njihovega oglaševanja ter določitev prostorov, kjer je kajenje prepovedano.
Tudi na tem področju naj bi danes prehajali v novo obdobje. V letih od 1997 do 2001, ki so zajeta v omenjenem poročilu, se je javnost seznanila z odkritimi in prikritimi aktivnostmi tobačne industrije, ki so spodkopavale zdravje prebivalstva. To je spodbudilo oblikovalce zdravstvene politike v regiji k večjemu nadzoru nad dejavnostjo tobačne industrije. Kar 75 odstotkov držav v evropski regiji WHO je namreč ta nadzor okrepilo. Naslednji korak pa naj bi bil skupen nadzor na mednarodni ravni, kar je tudi tema varšavske konference. Na njej naj bi ministri preučili tudi možnosti, kako dosedanje izkušnje vgraditi v okvirno konvencijo za nadzor nad porabo tobaka (Framework Convention on Tobacco Control - FTCT), glede katere se trenutno usklajuje 191 držav članic WHO. FTCT naj bi vključevala vrsto pravil in omejitev za uravnavanje globalne uporabe in razširjanja tobaka in tobačnih izdelkov, med temami, ki jih bo obsegala, pa bodo tudi oglaševanje in promocija, tihotapljenje, davki, subvencioniranje, idr.
