FOTO in VIDEO: 30.000 stavkajočih: Čas neenake obravnave v javnem sektorju minil. Gospodarstvo: Zahteve so radikalne in absurdne

Po oceni vodje stavkovnih odborov Jakoba Počivavška je bila današnja stavka dela javnega sektorja skupaj s protestnim shodom pred vlado "zelo jasno sporočilo vladi, da se je treba začeti pogovarjati in iskati rešitve". Stavke se je udeležilo okoli 30.000 javnih uslužbencev, na shod v Ljubljano pa jih je prišlo med štiri in pet tisoč, je dejal Počivavšek. "Mislim, da so s tem izrazili močno podporo temu, kar pričakujemo od vlade z našimi zahtevami," je ocenil in poudaril, da je trenutno stanje nevzdržno.

"Ne pristajamo na to, da v enotnem plačnem sistemu dobivajo le eni, za ostale pa zmanjka posluha in denarja," je ma shodu dejal Počivavšek, vladne navedbe, da si prizadevajo za ohranjanje enotnega plačnega sistema, pa je označil za prazne besede. Kot je dejal, je vlada za tri do sedem plačnih razredov zvišala plače zdravnikom, do pet plačnih razredov direktorjem in ravnateljem, sami pa ne zahtevajo nič drugega kot to, da sedaj enako obravnava tudi ostale.

Kot je navedel, so namenili najmanj 15 milijonov evrov za plače 6000 zdravnikov, devet milijonov evrov za plače 2500 direktorjev in ravnateljev, na drugi strani pa vlada ponuja 16 milijonov evrov za vse ostale javne uslužbence in odpravo anomalij. "Kje je enotna obravnava in enoten plačni sistem," sprašuje Počivavšek.

Spomnil je, da so bile julija lani na delovnih mestih do 26. plačnega razreda odpravljene vsaj nekatere anomalije, ki bi morale biti odpravljene že davno. Danes pa vlada po njegovih besedah zavrača vsako možnost, da bi ti zaposleni prejeli še kakšen plačni razred iz naslova porušenih razmerij do zdravnikov, in ne vidi problema, da so zdravniki v povprečju dobili pet plačnih razredov, medtem ko so nekateri do 26. plačnega razreda prejeli en plačni razred ali celo nobenega.

"Danes smo tukaj zato, da vladi jasno in odločno sporočimo, da je čas neenake obravnave javnih uslužbencev minil," je poudaril in na vlado naslovil še poziv, naj javnim uslužbencem vrne tisto, čemur so se odrekli v času krize. Zaradi ukrepov, ki so posegli v prejemke javnih uslužbencev, je bila namreč v preteklih letih za več kot 2,5 milijarde evrov znižana javna poraba. A so na ukrepe, s stisnjenimi zobmi pristali, v dobri veri, da se bodo pravice po krizi vrnile na prejšnjo raven, je dejal Počivavšek.

A, kot je dodal, peto zaporedno leto gospodarske rasti ni dovolj, da bi se bila vlada sploh pripravljena pogovarjati o tem, da bi javnim uslužbencev vrnila osem odstotkov. "Medtem ko pravi, da se je pripravljena o tem pogajati, nam črno na belem sporoča, da zavrača naše zahteve in da se o njih ni pripravljena dogovoriti, kljub temu da se je leta 2016 k temu zavezala," je dejal in dodal, da minister za javno upravo Boris Koprivnikar celo pravi, da osemodstotno znižanje plač iz leta 2012 ni bil varčevalni ukrep.

Namestnica vodje pogajalske skupine Ana Jakopič je v svojem nagovoru izpostavila očitke vladi, ki da zaposlenih v javnem sektorju ne sliši in ne vidi. Vlada po njenih besedah sicer čuti sadove vsakodnevnega dela javnih uslužbencev, a jih deli elitam, namesto da bi jih vrnila njim. "Tega ne bomo več prenašali," je poudarila in spomnila na znižanje plač v javnem sektorju iz leta 2012, ko jim je vlada vzela "eno plačo na letni ravni".

Zbranim na protestnem shodu in vsem stavkajočim, je podporo izrazila tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. "Vaše zahteve so upravičene, vrniti je treba, kar se je vzelo, in izpolniti je treba že sklenjene dogovore," je med drugim dejala.

Prav tako jim je podporo izrazil sekretar evropske federacije sindikatov javnega sektorja za centralno Evropo in zahodni Balkan Josef Krejbych. Kot je pojasnil, so iz federacije, ki združuje osem milijonov članov po vsej Evropi, člane pa ima tudi v Sloveniji, poslali pismo Koprivnikarju, v katerem so izrazili podporo današnji stavki.

"Evropska federacija se strinja z vami, da je prešlo breme krize, ko je bilo treba varčevati in je vlada znižala plače v javnem sektorju," je pojasnil. Toda zdaj je po njegovih besedah čas, da se plače zvišajo. Ob tem je poudaril, da je javni sektor zelo pomemben za razvoj ekonomije in družbe. Pojasnil je, da se je vlada na Češkem, od koder prihaja, po dolgih in težkih pregovarjanjih nedavno odločila plače v javnem sektorju povišati za 10-15 odstotkov. "Čas je, da je tudi slovenska vlada pametna in ugodi vašim zahtevam," je dejal.

Besede govornikov so zbrani večkrat prekinili z glasnim skandiranjem in ragljami, med drugim so vzklikali "lopovi, lopovi". S transparenti pa so vladi med drugim sporočali: Mi delamo za vse, vlada samo za bogate, Za vlado + kapital je konec krize, delavcem pa prazne mize, Pametni vlagajo v izobraževanje, vi vlagate v svoje žepe.

Z vladnimi pogajalci, ki jih vodi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, so se sindikati v minulih dneh po napovedi stavke sestali dvakrat, nazadnje v ponedeljek, a skupnega jezika niso našli.

Kot je Počivavšek pojasnil danes, za zdaj še nimajo nobene informacije o nadaljevanju pogajanj. Po njegovih besedah so se namreč dogovorili, da se bodo ponovno sestali, ko bo vlada dobila mandata za nadaljnja pogajanja.

"Pričakujemo, da bo vlada dobila nov mandat za pogajanja in da se bo pripravljena resno pogovarjati o vseh naših stavkovnih zahtevah," je dejal. Ob tem je pojasnil, da so sami jasno povedali, da so se pripravljeni pogajati in iskati dogovor, toda da je "na vse stavkovne zahteve treba pogledati celovito". "Vlada mora najti predvsem voljo, da se dejansko dogovorimo. Tega do danes, žal, še ni," je dodal.

Stavkajoči pričakujejo posluh

Udeleženci današnjega protestnega shoda so med zahtevami pričakovano izpostavili predvsem višje plače, želijo si tudi bolj pošten odnos do vseh zaposlenih, predvsem najnižje plačanih.

Protestnega shoda se je "zaradi neenakovrednega obravnavanja javnih uslužbencev" udeležil Marcel More, ki dela v zaporu. Večina zaporniških delavcev mora danes delati, ker imajo prepoved stavke, zato se jih je protestnega shoda udeležilo bolj malo, je pojasnil. Pred vlado so se tako zbrali samo tisti, ki danes niso bili razporejeni na delo. "Zaporniški delavci smo že tako v ozadju in predvsem kadrovsko podhranjeni. Edini poklic, ki se lahko primerja z našim delom, so policisti - vemo, kaj so oni dosegli," je spomnil More in poudaril, da hočejo samo enako obravnavo kot primerljivi poklici. "Slišali so nas. Kakšen bo odziv vlade, pa počakajmo," je še komentiral pričakovanja po današnjem shodu.

V Ljubljano so kot "del celote boja javne uprave za boljšo situacijo vseh zaposlenih" prišli tudi zaposleni na mariborskem centru za socialno delo. Kot je   povedala Ana Gajič iz Sindikata centrov za socialno delo, pričakujejo, da bodo slišani. "Zadnja leta mi je demoniziranje javnega sektorja šlo zelo na živce. Ne vem, zakaj je v naši družbi treba zmeraj nekoga ponižati in razvrednotiti njegovo delo - naj gre za snažilko in vratarja v javnem sektorju ali univerzitetnega profesorja. Ne vem, če se zavedamo, kako povezovalni bi morali biti," je dejala Darja Kerec z ljubljanske pedagoške fakultete, ki predava tudi na pedagoški fakulteti v Mariboru. Shoda se ni udeležila, ker bi želela višjo plačo, saj lahko s svojo normalno preživi: "Boli pa me srce, ko vidim, kakšne plače imajo snažilke in drugi delavci." Večina zaposlenih na fakulteti se je po njenih besedah protesta udeležila. Posebej ji je bilo všeč, da so se zaposleni na fakulteti - od profesorjev do snažilk - shoda udeležili skupaj in tako pokazali enotnost. Meni sicer, da bodo izkupiček današnjega shoda predvsem floskule in polarizirano poročanje nekaterih medijev.

Shoda se je udeležila tudi ena od zaposlenih na upravni enoti, ki je želela ostati anonimna. Kot je dejala, so "prišli po tisto, kar nam je že bilo odvzeto". Pri tem je izpostavila predvsem zahtevo po višjih plačah in ustrezni ureditvi dodatnega pokojninskega zavarovanja. "Vsako leto sta se vsaj dva odstotka uslužbencev upokojila, novih pa nismo zaposlili. Torej smo svoj davek plačali tudi s tem, da nas je vedno manj, dela pa je vedno več," je opozorila.

Med protestniki je bil tudi urednik spletnega portala Skozi oči prekariata Črt Poglajen, ki je ocenil, da so prekarno in redno zaposleni "na isti ladji", zato se mu zdi prav, da tudi prekarno zaposleni podprejo stavkovne zahteve delavcev. "Prekarizacija dela je postopek, ki traja in proti kateremu se je treba boriti skupaj," je dejal.

Vlada: Stavka je neupravičena

Vladna stran ocenjuje, da današnja stavka, kakor tudi vse napovedane stavke sindikatov javnega sektorja niso upravičene. ''Masa za plače v javnem sektorju se je v zadnjih dveh letih povečala za več kot deset odstotkov (več kot 300 milijonov), povprečna plača pa se je dvignila za sedem odstotkov. Ob tem pa je dejstvo tudi to, da plače v javnem sektorju že četrto leto zapored rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju,'' so sporočili z Urada vlade za komuniciranje. Iz tega po njijovem sledi. da so javni uslužbenci deležni gospodarske rasti.

Uresničitev vseh stavkovnih zahtev sindikatov, ki so v skupni oceni finančno ovrednotene na 990 milijonov evrov, absolutno presega javno-finančne zmožnosti države. ''O realnih možnostih in možnih rešitvah se vlada že ves čas odgovorno in premišljeno, predvsem pa z vsebinskimi predlogi in z mislijo na prihodnost države in državljank in državljanov, pogovarja s sindikati za pogajalsko mizo in takšnemu dialogu ostaja zavezana tudi v prihodnje.''

Na vladi še dodajajo, da je želela skupna pogajanja z vsemi sindikati. Obenem vladna stran ocenjuje, da gre pri vseh napovedanih stavkah za interesne stavke, ne pa za stavke za izpolnitev pravic, ki so zaposlenim kršene, oz. zavez, ki jih delodajalec ne izpolnjuje. Iz tega izhaja, da zakonske osnove za plačilo stavke ni.

Kako je potekala  stavka? 

V bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah so se stavki pridružili zaposleni različnih profilov, med njimi strežnice, bolničarji, čistilke, vzdrževalci, energetiki, skladiščniki, laboratorijski tehniki, farmacevtski tehniki, medicinske sestre, zdravstveni administratorji, računovodski delavci in kadrovski delavci. Kot so zagotovili  predstavniki posameznih sindikatov, so stavkali na način, da stavka v najmanjši možni meri prizadane bolnike.

Javne lekarne so bile med 10. in 13. uro zaprte, v dežurnih je mogoče dobiti le nujna zdravila. 

Okrnjen je bil pouk v nekaterih šolah in varstvo v vrtcih. Ponekod je sicer pouk potekal, a ni bilo popoldanskih aktivnosti ali pa je bila malica le za otroke, ne pa tudi za zaposlene na šoli. Kljub stavki so v večini šol in vrtcev poskrbeli za varstvo otrok. So pa očitno starši upoštevali navodila šol. V Dvojezični osnovni šoli I v Lendavi, kjer je 499 otrok, so danes stavkali vsi zaposleni, starši pa v šolo niso poslali niti enega otroka, čeprav bi jih tam sprejeli.

Vsi starši otrok, ki obiskujejo 12 enot vrtca Sežana v štirih kraških občinah, so bili podrobno predhodno obveščeni o današnji stavki, je povedala vodja stavkovnega odbora v vrtcu Erna Kopše. Zaposlenim so celo pomagali pri organizaciji in delnem plačilu prevoza na shod v Ljubljano. Doma pa so ostali skoraj vsi od 1002 otrok.

Na fakultetah so odpadla nekatera predavanja in izpiti, pripravili pa so tudi svoj shod. Rektor ljubljanske univerze Igor Papič je poudaril, da je žalostno, da morajo s stavko opozarjati na slabe razmere v slovenskem visokem šolstvu in tudi na področju znanstveno raziskovalnega dela. "Že dlje časa državo opozarjamo, da je varčevanje v izobraževanju in raziskovanju za družbo vedno škodljivo, prav tako je nedopustno kakršnokoli poseganje v ustavno pravico do avtonomije univerze, ki jo bomo kot akademski prostor svobode misli in ustvarjanja vedno branili," je poudaril Papič in se med drugim zavzel za poseben zakon o univerzah.

Zaradi stavke so bile zaprte nekatere knjižnice, muzeji, ponekod so odpadle gledališke predstave. 

Stavkali so tudi zaposleni na Finančni upravi RS (Furs), Geodetski upravi RS (Gurs) in Zavodu za gozdove ter na ministrstvih in upravnih enotah. 

Na Upravni enoti Ljubljana so se stavki pridružili vsi, prav tako tudi na Upravni enoti Koper. V sektorju za upravne notranje zadeve Upravne enote Ljubljana na Tobačni je bilo odprto le eno okence, je povedal predsednik Sindikata delavcev Upravne enote Ljubljana - sektorja za upravne notranje zadeve Dragan Stankovič.

Veterinarji so med stavko izvajali le nujne ukrepe v primeru izbruha določenih bolezni živali in nujne ukrepe za zaščito živali, ostale naloge pa so po besedah predsednice Sindikata veterinarjev Slovenije Nataše Ajdič obstale. To je pri večjih rejcih povzročilo nekaj nejevolje, v primeru večdnevne stavke pa bi lahko trgovcem tudi zmanjkalo mesa. Med dejavnostmi, ki se v času stavke ne izvajajo, so po besedah Ajdičeve celostni nadzori klavnic ter redni pregledi živilskih obratov, trgovcev z živalmi in prevoznikov. Ker niso izdajali veterinarskih spričeval, to po besedah Ajdičeve pomeni popoln zastoj izvoza živil in živali.

Na centrih za socialno delo so obravnavali le najnujnejše primere in izvajali prvo socialno pomoč. 

V sklopu stavke javnega sektorja so danes stavkali tudi cariniki v Luki Koper. Kot je ugotavljal tudi sam predstavnik sindikata Andrej Jerman, tovorni promet v in iz Luke ni bil moten, je bil včeraj bolj zgoščen. Cariniki so namreč pred stavko gospodarskim subjektom med drugim svetovali, da nujne blagovne tokove uredijo pred stavko. Stavkali so tudi cariniki na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, a na promet na letališču to ni vplivalo, so povedali v družbi Fraport Slovenija, ki upravlja letališče. Cariniki so delo opravljali skladno s sporazumom med finančno upravo in sindikatoma.

Stavkajo tudi v državnem zboru 

Iz sindikata državnega zbora (DZ), kjer so prav tako stavkali zaposleni, ki niso funkcionarji, so sporočili, da je danes zgodovinski dan, saj do zdaj stavke v parlamentu še ni bilo. Opozorili so, da je skranji čas, da se širša javnost zave, da DZ niso samo poslanci, ampak tudi običajni ludje, ki v nasprotju s prepričanjem javnosti ''ne uživajo nobenih privilegijev in nimamo visokih plač''. Od 263 zaposlenih za nedoločen čas v tem trenutku, kar 45 zaposlenih prejema plačo, skupaj z vsemi napredovanji in dodatkom za delovno dobo, nižjo od 800 evrov neto in 70 zaposlenih plačo nižjo od 1.000 evrov neto. Poslanci brez njih ne morejo, so dodali, saj pripravljajo strokovna mnenja, govore, scenarije za vodenje sej, so pojasnili in dodali, da se je delo v DZ ustavilo in je tako bila tudi odpovedana današnja seja. 

Sindikati zahtevajo dvig plač

Sindikati so s stavko vlado opozorili, da je z ločenimi dogovori s posameznimi skupinami, v prvi vrsti zdravniki, posegla v enoten plačni sistem. Zahtevajo, da se znova vzpostavijo ustrezna razmerja in popravijo plače tudi drugim; za tiste do 26. plačnega razreda zahtevajo dvig za dva plačna razreda, višje na plačni lestvici pa za tri do štiri, saj v tem delu še niso odpravljali plačnih anomalij. Med stavkovnimi zahtevami je tudi takojšen začetek odpravljanja vseh varčevalnih ukrepov, vključno z odpravo osemodstotnega znižanja plač.

A pogajanja z vladno stranjo doslej niso bila uspešna. Glavni vladni pogajalec minister za javno upravo Boris Koprivnikar zagotavlja, da je vlada pripravljena na dialog, a ne more sprejemati zavez, ki bi bile škodljive za državo. 

Stavke v gospodarstvu ne podpirajo 

Predstavniki podjetij in podjetnikov so ob današnji stavki ocenili, da so zahteve po zvišanju plač prevelike, in vlado pozivajo k davčnim spremembam, ki bi med drugim razbremenile stroške dela in prinesle višje neto plače.

"Današnja opozorilna stavka v javnem sektorju ni dober signal za slovensko gospodarstvo," opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Menijo namreč, da bi lahko apetiti po višjih plačah v javnem sektorju povzročili negotovost v gospodarstvu.

"Zaradi te negotovosti bi bili obrtniki in podjetniki posledično bolj zadržani pri investicijah in zaposlovanju," pravijo v OZS in poudarjajo, da bi morala država najprej razbremeniti stroške dela.

Od tega bi imeli koristi tako delavci v zasebnem kot v javnem sektorju, saj bi imeli višje neto plače. Dejstvo pa je, da plače v javnem sektorju rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju in so v povprečju za 240 evrov višje kot v zasebnem sektorju, pravijo v OZS.

"Delavci bi morali imeti dostojno plačilo za svoje delo. Vendar pa razmere v gospodarstvu še zdaleč niso rožnate. Še vedno se soočamo s plačilno nedisciplino, z dolgimi plačilnimi roki in visokimi stroški plač," poudarja predsednik OZS Branko Meh.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da bi namesto vnovičnih dvigov plač v javnem sektorju moral biti cilj vlade splošno znižanje obdavčitve stroškov dela, kar bi koristilo vsem zaposlenim - tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju.

Opozorili so, da se je masa plač v 10 letih v javnem sektorju povečala za 39 odstotkov, kar je še enkrat hitreje kot v gospodarstvu. Že sedaj za plače v javnem sektorju namenimo 11 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), sedanje plačne zahteve bi ta delež še povečale, so dodali.

Povprečna bruto plača se je v tem obdobju v javnem sektorju zvišala za 345 evrov, v gospodarstvu pa za 300 evrov. Poleg tega se je v tem obdobju število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 20.000, medtem ko se je v gospodarstvu skrčilo za 31.000. Stroški dela v javnem sektorju so v zadnjih 12 mesecih dosegli 3,9 milijarde evrov, kar predstavlja 23 odstotkov vseh javnofinančnih odhodkov. Na drugi strani se je delež odhodkov za investicije v zadnjem desetletju znižal z 11 na šest odstotkov, so poudarili v GZS.

Klub slovenskih podjetnikov (SBC) ocenjuje, da so zahteve sindikatov javnega sektorja radikalne in absurdne - zahteve sindikatov bi namreč po ocenah vlade pomenile dodatnih 991 milijonov evrov letno, medtem ko naj bi bila investicijska vrednost drugega tira 961 milijonov evrov.

"Sindikati so z nenormalnimi zahtevami izzvali cunami. Za talca so vzeli tako državo kot gospodarstvo," meni predsednik SBC Marjan Batagelj.

Tudi v SBC navajajo, da je povprečna bruto plača v javnem sektorju od leta 2013 rasla bistveno hitreje raste od povprečne bruto plače v gospodarstvu.

Dodajajo, da je krivično tudi enostransko ukinjanje varčevalnih ukrepov, saj v podjetjih še vedno čakajo na ukinitev višje, krizne stopnje davka na dodano vrednost, kriznega 50-odstotnega dohodninskega razreda in zvišane stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Ti davki niso prizadeli le podjetij, temveč tudi zaposlene v gospodarstvu in potrošnike - torej večino prebivalcev Slovenije, krizni ukrepi pa se prednostno odpravljajo le za del slovenske družbe, opozarjajo.