Po štirih urah razprave, v kateri so velenjski mestni svetniki izražali tako podporo kot nasprotovanje izpostavi azilnega doma v nekdanjem Vegradovem samskem domu v Stari vasi v Velenju, so mestni svetniki ob obstrukciji nekaterih svetnikov iz vrst SDS in svetnika SLS potrdili zahteve oziroma sklepe strank mestne koalicije (SD, DeSUS in SMC) z nekaj dopolnitvami.
Mestni svet namestitvi prosilcev za mednarodno zaščito na območju Velenja ne nasprotuje, a ugotavlja, da trenutno predvideni prostori v nekdanjem samskem domu, ki je v zasebni lasti, niso primerni za nastanitev prosilcev, prav tako ni primerna sama lokacija. Zato od vlade zahtevajo, da je lokacija v Velenju začasne narave za največ 30 prosilcev in da se pred morebitno vselitvijo uredijo tako prostori kot okolica.
Zahteva: Izključne ranljive skupine migrantov
Med drugim zahtevajo še, da država v objekt naseli izključno ranljive skupine, da zagotovi stalno varovanje in prisotnost policije ter sprotno obveščanje o vsem. Hkrati od vlade zahtevajo, da pripravi dolgoročno strategijo za reševanje problematike prosilcev za mednarodno zaščito na območju Slovenije in da prosilce enakomerno porazdeli po Sloveniji.
Sprejeti sklepi pa ne izražajo stališča sveta Krajevne skupnosti (KS) Stara vas. Predsednik sveta KS Stara vas Matjaž Zupanc je prisotne seznanil s sklepom sveta KS, da odločno nasprotuje izpostavi azilnega doma, saj je prepričan, da lokacija ni primerna. V KS se bojijo predvsem za svojo varnost, morebitnih neredov in vsiljevanja drugačne kulture, je dejal Zupanc, ki je prepričan, da je v Sloveniji dovolj drugih primernih objektov.
Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je dejal, da so sprejeti sklepi dobra osnova za nadaljnje dogovarjanje z lastnikom objekta in tudi z lokalno skupnostjo v smeri, katere ukrepe morajo še sprejeti, da se bodo občani počutili varno. Kdaj bi lahko prišli prvi prosilci v dom, pa je po besedah Šefica odvisno od več okoliščin.
Kot je dejal, bi samski dom v Velenju, z lastnikom katerega se še pogovarjajo in ki omogoča namestitev do 150 oseb, uporabili po zapolnitvi ostalih že predvidenih lokacij.
Župan Kontič pričakuje primerno rešitev
Glede izraženih strahov krajanov Stare vasi pa je dejal, da ima vsaka izpostava svoj hišni red, prisotnost se redno preverja, izhodi pa so možni na podlagi dovoljenj. Če se stanovalci ne držijo reda, jim gibanje omejijo. Povedal je tudi, da je v izpostavah prisotna varnostna služba.
Velenjski župan Bojan Kontič je s sprejetimi sklepi zadovoljen. Kot je dejal, ti na eni strani zavezujejo MNZ in hkrati izražajo pripravljenost lokalne skupnosti za nadaljnje dogovore. Prepričan je, da jim bo skupaj s krajani Stare vasi uspelo najti primerno rešitev, ob tem pa je izpostavil, da je na prvem mestu varnost občank in občanov.
Črnomaljska županja: Škodljiv je širiti strah in negotovost
Z daljšim sporočilom za javnost pa se je na »neresnična« navajanja Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Beli krajini, ki je spisalo petico, odzvala črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanović.
"Neodgovorno je, če ne že škodljivo, da civilna iniciativa navaja neresnična dejstva in tako širi strah, dvom in negotovost med prebivalstvom, saj zaradi nasprotujočih si dejstve prihaja do povsem zmotnih infromacij," je poudarila županja.
V sporočilu demantira navedbe iniciative, da je potrdila, da bo v Črnomlju vzpostavljen sprejemni center za migrante, saj so predstavniki ministrstva za notranje zadeve samo izkazali interes za lokacijo na območju Vražjega Kamna. Na očitek, da od občine ne dobijo podatka, za kolikšno število migrantov gre, odgovarja, da občina s podatki o številu ilegalnih prestopov meje ne razpolaga in niti ni pristojna za posredovanje takšnih podatkov.
Center za tujce ni enako registracijskemu centru
Po njenem mnenju so tudi v peticiji navedeni posvem neresnični in zavajajoči podatki od številu brezposlenih v občini. "Znova poudarjam, da so zadnji razpoložljivi podatki Zavoda RS za zaposlovanje ter Statističnega urada RS objavljeni za september 2016, in sicer je stopnja registrirane brezposelnosti za Občino Črnomelj znaša 17% ali 1140 oseb, kar je bistvena razlika s podatkom 22,2% iz leta 2014, kot navaja peticija civilne iniciative," je zapisala županja.
Poudarja, da je nenehno enačenje migranstkega centra oziroma namestitvenega centra s sprejemno registracijskim centrom nedopustno. Tudi občinski svet je sprejel sklep, da nasprotuje vzpostavitvi nastanitvenega centra ter hkrati zahteva, da se lokacija za sprejemno registracijski center išče tudi izven občine Črnomelj.
"MNZ je večkrat poudaril, da država ne vzpostavlja migrantskih ali begunskih centrov, temveč sprejemno-registracijske centre ob meji s Hrvaško, katerih namen je predvsem zagotavljanje prostorov za izvajanje policijskih postopkov in zadržanje ilegalnih migrantov do izročitve pristojnim državnim organom države, od koder so prišli. Hkrati poudarjajo, da sprejemno registracijski centri predstavljajo najboljši način, da je na nekem območju situacija pod nadzorom in je za te ljudi ustrezno poskrbljeno, hkrati pa zagotavlja varnost ljudi, ki živijo ob meji," je zapisala Mojca Čemas Stjepanović.
