V Velenju znova Dermol, v Zagorju Švagan že devetič

48-letni Peter Dermol (SD) se je na volitve odpravil tudi s podporo skupine volivcev, Stranke generacij, stranke Volt Slovenija in Gibanja Svoboda. Izid ni presenečenje, v Velenju ima SD že dolgo primat.

V izjavi za medije po zmagi je napovedal, da bo po začetku novega mandata najprej opravil pogovore z najožjimi sodelavci ter z njimi pregledal, kaj lahko v procesu delovanja občinske uprave izboljšajo. Sledila bodo normalna opravila, kot je razvoj vseh tistih projektov, ki jih že danes izvajajo, in rebalans proračuna v začetku prihodnjega leta, je orisal.

"Vem, da bo delo občinske uprave tudi naprej potekalo na zelo visoki ravni, in želim si, da je moja ekipa čim bolj učinkovita, produktivna in da bodo to ljudje na koncu tudi prepoznali," je dejal.

Poudaril je, da se sicer v volilni kampanji s svojimi nasprotniki ni ukvarjal, temveč se je osredotočal na vsebino, kar so prepoznali tudi prebivalci občine. Volivcem se je zahvalil, da so ga tudi tokrat večinsko podprli. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo v SD v tokratnem sklicu mestnega sveta imeli vsaj med 15 in 17 mest.

Za župana Velenja so sicer kandidirali še Asmir Bećarević (skupina volivcev in Ljudska iniciativa Velenje), Alenka Gortan (Demokrati), Veronika Juvan (NSi), Franci Lenart (Naše Velenje), Nejc Pačnik (SDS) in Faruk Pijukovič – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje).

Predvolilno kampanjo so zaznamovala predvsem vprašanja glede ogrevanja in zagotavljanja novih delovnih mest po izhodu iz premogovništva, pa tudi problematika pomanjkanja stanovanj, zagotavljanje varnosti v mestu in prometu ter gradnja tretje razvojne osi.

Dermol je bil najprej pet let podžupan, za župana pa prvič izvoljen na nadomestnih volitvah oktobra 2020, ki so jih izvedli po smrti dotedanjega župana Bojana Kontiča. Prejel je 64,3 odstotka oziroma 5706 glasov. Dve leti kasneje je na rednih volitvah rezultat še izboljšal in zmagal prav tako v prvem krogu, ko je v konkurenci še petih protikandidatov prejel 68,8 odstotka glasov volivcev oz. 8504 glasov.

Na volitvah pred štirimi leti je bila volilna udeležba 47,35-odstotna.

SD je v 33-članskem mestnem svetu v iztekajočem se mandatu imela največ mest, in sicer 16, kar je bilo sicer dve mesti manj kot v mandatu prej. Preostala sestava mestnega sveta se je z nekaterimi prestopi svetnikov v štirih letih nekoliko spremenila v primerjavi z izvoljenimi v jeseni 2022. Ob koncu tega mandata je bilo tako v mestnem svetu pet svetnikov stranke Naše Velenje, po trije svetniki Stranke generacij in Gibanja Svoboda, SDS je imela dva svetnika, po enega pa skupna lista SLS in Naša dežela ter tudi NSi in Demokrati. V mestnem svetu je bil tudi en samostojni svetnik.

Za tokratne volitve pa so kandidatne liste za velenjski mestni svet vložili Resnica, SDS, Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Ljudska iniciativa Velenje, Naše Velenje, Vesna, Stranka generacij, Demokrati, NSi, Volt Slovenija, SD in Gibanje Svoboda.

Občino Jesenice bo tudi prihodnja štiri leta vodil dosedanji župan Peter Bohinec (SD), kažejo delni neuradni izidi volitev. Po preštetih skoraj vseh glasovnicah je zanj glasovalo 50,83 odstotka volivcev, za kandidatko Gibanja Svoboda Evo Mlakar (Gibanje Svoboda) pa 40,83 odstotka. Volilna udeležba je bila 43,96-odstotna.

Na Jesenicah je imel aktualni župan Bohinec dva izzivalca. Poleg prve zasledovalke Eve Mlakar, še Staneta Rožiča (Demokrati), ki mu je podporo namenilo 8,34 odstotka glasov volivcev.

Medtem ko je Rožič nov obraz v jeseniški politiki, pa sta se Bohinec in Mlakar za župansko funkcijo pomerila že pred štirimi leti. Takrat je Bohinec le za eno odstotno točko premagal tekmico in se prebil v drugi krog, v katerem je nato porazil takratnega župana Blaža Račiča, čeprav je ta dobil največ glasov v prvem krogu.

Mlakar je takrat kandidirala z Neodvisno listo Za boljše Jesenice, ki jo je zastopala tudi v občinskem svetu. Tam je bila zadnja štiri leta ostra nasprotnica Bohinca, ki je kot župan imel veliko težav z občinskim svetom. Zaradi nesoglasij je občina dve leti zapored namesto s sprejetim proračunom začela z začasnim financiranjem, v vodo pa je padla tudi sanacija ledene dvorane.

Bohinec je iztekajoči se prvi mandat po razpadu koalicije označil za zelo zahteven. So pa, kot je poudaril, pripravili kar nekaj dobrih projektov, ki so jih izvedli ali pa jih bodo v nadaljevanju, da bo življenje na Jesenicah lepše in boljše. "V prvem mandatu smo Jesenice razvojno prebudili, naravnali smer, s katero bi sedaj nadaljevali," je poudaril.

Po težavah, ki jih je imel v prvem mandatu, si sedaj želi drugačnega dela z občinskim svetom. Od njega pričakuje konstruktiven pogovor in predloge. Želi si občinski svet, ki bi razumel potrebe ljudi in pomen investicij v vodooskrbo, komunalno infrastrukturo in različne objekte. Pri tem je izpostavil tudi pomen ohranjanja tradicije hokeja, nogometa in drugih klubskih športov na Jesenicah.

Po delnih neuradnih rezultatih bo v prihodnjem mandatu v občinskem svetu osem svetnikov Socialnih demokratov, šest svetnikov bo imela Neodvisna lista za boljše Jesenice, pet svetnikov Gibanje Svoboda, po tri svetnike lista Jesenice 4.0 in SDS, po enega svetnika pa Levica, Nova Slovenija – Krščanski demokrati in SLS.

Za 28 svetniških mest se je letos potegovalo 11 list.

Pred štirimi leti se je v občinski svet prebilo devet strank in list. Osem mandatov je osvojilo Gibanje Svoboda, po pet pa SD in Neodvisna lista Za boljše Jesenice.

Po preštetih 75 odstotkih glasovnic v Občini Ajdovščina vodi Tadej Beočanin s 57,50-odstotno podporo. Tako kaže, da bo zmagal v prvem krogu. Izzivala sta ga Matej Marc, ki mu kaže okoli 38 odstotkov ter nekdanji ajdovski župan Marjan Poljšak, sicer letos najstarejši med županskimi kandidati, ki je prejel le dobre štiri odstotke glasov.

Beočanin, 44-letni magister farmacije, je na županskem položaju zadnje tri mandate. Za četrti mandat se je potegoval kot skupni kandidat SD in Levice, podprli pa so ga tudi v Listi Burja ter strankah Zveza za Primorsko in Volt.

V župansko tekmo se je podal, ker trenutno v ajdovski občini poteka več velikih projektov, ki jih je treba dokončati, je pojasnil. Med njimi je posebej izpostavil gradnjo novega zdravstvenega centra s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo, za kar je občina prejela donacijo Iva in Taje Boscarol. V okviru donacije so že izvedli ozelenitev krajev v občini, načrtujejo tudi letalski muzej.

Za Marjana Poljšaka, 81-letnega upokojenega inženirja kemijske tehnologije, je kandidaturo vložila Narodna stranka dela. Sedanjemu občinskemu vodstvu očita negospodarno ravnanje in pretirano zadolževanje občine, zato kot prioriteta ponujal rešitev sedanjega finančnega stanja občine, kar je bil tudi razlog za kandidaturo.

Poljšaku je leta 2014 v drugem krogu županski stolček odnesel prav Beočanin. Na volitvah pred štirimi leti pa je Beočanin kljub trem izzivalcem, med katerimi je bil tudi Poljšak, zmagal že v prvem krogu z 71,7 odstotka glasov.

30-letni Marc je novinec v občinski politiki. K županski kandidaturi, ki so jo poleg NSi, SDS in Demokratov podprli tudi Slovenska ljudska stranka (SLS) in Fokus, so ga nagovorili občani.

V ajdovskem občinskem svetu je 26 svetnikov. V tem mandatu je imel Beočanin zadostno podporo pri sprejemanju skoraj vseh predlaganih sklepov. SD z Levico so tokrat dobili sedem mandatov, Lista burja in SDS po šest, NSi in Zveza za Primorsko po tri ter Gibanje svoboda en mandat, še kažejo delni neuradni izidi.

Tudi dolgoletnemu zagorskemu županu Matjažu Švaganu so volivci namenili že deveti mandat. Po začasnih neuradnih izidih po preštetju skoraj vseh glasovih se mu obeta okoli 77-odstotna podpora. Edina tekmica 63-letnega Švagana na današnjih županskih volitvah v Zagorju ob Savi je bila Tanja Brajer iz SLS.

Na volitvah je stari novi zagorski župan nastopil kot kandidat stranke Zagorje gre naprej. Kot je dejal, je prepričan, da so volivci prepoznali razvojni napredek občine in njeno spreminjanje. Kot je poudaril, je Zagorje postalo simbol tega, kaj lahko občani in občina dosežejo s skupnimi prizadevanji.

Uspeh po njegovih besedah temelji tudi na njegovem načinu vodenja. "Nisem politik, ki visoko leti, ampak občan, ki normalno komunicira z ljudmi, ostane človek in prizna svoje napake," je dejal. Dodal je, da občani cenijo predvsem pošteno delo in korektnost.

V novem štiriletnem mandatu načrtuje več deset projektov. Med najpomembnejšimi je za STA izpostavil obnovo regionalne ceste 9. avgusta, ki jo je označil za "pravo sramoto v naši občini". Pomembna bodo tudi nadaljnja vlaganja v infrastrukturo za najmlajše, tako v predšolsko kot osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje.

Občina namerava nadaljevati tudi projekt gradnje bazena, hkrati pa pospešiti zagotavljanje novih stanovanj. "Stanovanja potrebujemo tako v Zasavju kot v občini Zagorje ob Savi," je poudaril Švagan.

Kot enega največjih razvojnih problemov je izpostavil vsakodnevne migracije občanov, saj se jih več kot polovica vozi na delo v Ljubljano. "Naš cilj je, da obstoječa podjetja še dodatno zaposlujejo, investirajo in da občina ustvarja pogoje za nove obrtne cone," je dejal. Upanje polaga tudi v podjetja, ki so mu že predstavila svoje razvojne načrte, saj si želi, da bi se njihova vlaganja in širitev uresničili.

Največji izziv novega mandata bo po njegovih besedah nadaljevati razvoj občine in ohraniti dosedanji način njenega vodenja. "Želim si predvsem občine brez afer, občine s pogledom v prihodnost," je dejal. Prepričan je, da politične delitve ne smejo ovirati razvoja. Prav preseganje teh razlik naj bi po njegovih besedah Zagorje utrdilo kot razvojni zgled v slovenskem in evropskem prostoru.

V Domžalah je po glavnini preštetih glasov po delnih neuradnih rezultatih slavila dosedanja županja Renata Kosec. Podporo ji je namenilo 63,69 odstotka volivcev, s 15,61 odstotka glasov ji sledi kandidat SDS Tomaž Deželak, sicer občinski svetnik. Volilna udeležba je bila 43,51-odstotna.

Aktualna županja Domžal Renata Kosec, ki končuje svoj prvi mandat, je imela na današnjih volitvah šest tekmecev. Poleg najbližjega zasledovalca Deželaka so jo izzvali še Matej Zabret (Svoboda), Fani Rožič Novak (NSi) in Adis Škrijelj (SD), poleg njih pa še kandidat stranke Naprej Slovenija Miroslav Šinkovec in nestrankarski Boris Jerman.

Škrijelja je podprlo 5,63 odstotka volivcev, Zabreta 5,20 odstotka, Rožič Novakovo 4,86 odstotka, Jermana 4,65 odstotka in Šinkovca 0,37 odstotka volivcev.

Kosčeva je kandidirala s podporo svoje Liste Renate Kosec. Za prihodnji mandat napoveduje nekatere strateške projekte, denimo ureditev poslovnih industrijskih con in predvsem ureditev prometa.

Pred štirimi leti je županski mandat v tekmi s petimi kandidati osvojila v prvem krogu, prejela je 55,65 odstotka glasov.

Za 31-članski občinski svet v Domžalah, ki se voli po proporcionalnem sistemu, se je na tokratnih lokalnih volitvah potegovalo 219 kandidatov na 13 listah. Po delnih neuradnih izidih bo v prihodnjem mandatu v občinskem svetu 15 svetnikov Liste Renate Kosec, pet svetnikov SDS, štirje svetniki Liste Aktivne Domžale, trije svetniki Nova Slovenija – Krščanski demokrati, dva svetnika Gibanja Svoboda, po enega svetnika bosta imeli Levica in Socialni Demokrati.

Doslej je imela Lista Renate Kosec v občinskem svetu 13 svetnikov, Gibanje Svoboda in SDS po štiri, Toni Dragar – Lista za vse generacije tri, NSi in Lista Mateja Oražma po dva, SD enega, dva pa sta bila samostojna svetnika.