V Sloveniji je v sheme delitve zaposlenih po podatkih ministrstva za gospodarstvo trenutno vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih, s čimer država zaostaja za drugimi evropskimi državami. V Franciji je namreč ta delež 35-odstoten, na Nizozemskem 27-odstoten, v Avstriji šestodstoten, v Nemčiji petodstoten in v Italiji triodstoten.
Ministrstvo za gospodarstvo se je zato odločilo, da udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička uredi na novo.
Novi zakon povečuje delež dobička, ki se lahko razdeli med delavce, in sicer z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta. Prav tako z 10 na 20 odstotkov zvišuje zgornji limit izplačil letnega bruto zneska plač. Ob tem odpravlja obvezno registracijo pogodb in jih nadomešča z obvestilom Finančni upravi RS.
Na voljo so tri sheme delitve dobička: denarna shema z delitvijo dobička v denarju, družbeniška shema z delitvijo dobička v deležih in delniška shema z delitvijo dobička v delnicah.
Zastavljena je tudi ugodnejša davčna obravnava. Podjetja lahko za dobiček, ki ga izplačajo zaposlenim, odslej uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih kot do zdaj. Prav tako je po novem ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju znaša davek 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže pa 25 odstotkov.
Zakon ob tem vsebuje varovalke, ki naj bi preprečile, da bi se rast plač prelivala v davčno ugodnejšo obravnavo dobička. Ta je tako na voljo le podjetjem z vsaj povprečno plačo v zasebnem sektorju, pri tem pa so določeni dodatni pogoji o rasti plač v preteklem letu, če podjetje presega povprečno plačo v zasebnem sektorju oziroma če presega 120 odstotkov povprečne plače v zasebnem sektorju.
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna tako za družbo kot za delavce. Morajo pa biti vsi vključeni delavci obravnavani pod enakimi pogoji in merili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.