Zakon uvaja institut zagovorništva načela enakosti. V roku treh mesecev po uveljavitvi zakona naj bi v okviru urada začel delati zagovornik (ali zagovornica), ki bo obravnaval primere iz naslova kršitev načela nediskriminacije. Na podlagi zakona naj bi vlada še letos oblikovala novo strokovno in posvetovalno telo, svet za uresničevanje načela enakega obravnavanja.
Zakon določa, da svet sestavljajo predstavniki oz. predstavnice posameznih ministrstev in vladnih služb, nevladnih organizacij ter strokovnih institucij, ki delujejo na področju enakega obravnavanja. Svet naj bi skrbel še za spremljanje, ugotavljanje in ocenjevanje položaja posameznih družbenih skupin z vidika uresničevanja načela enakega obravnavanja. Urad za enake možnosti pa bo usklajeval dejavnosti posameznih ministrstev in vladnih služb, ki se nanašajo na izvajanje zakona in opravljal tehnično administrativne naloge za Svet.
Zakon sicer v slovenski pravni red vnaša dve direktivi, in sicer evropsko smernico o uresničevanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na rasno ali etnično poreklo ter smernico o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja je sistemski zakon, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi katere koli osebne okoliščine. Z institutom zagovorništva bo omogočena neformalna obravnava in nudenje pomoči žrtvi take kršitve ne glede na uvedbo nekega formalnega postopka (sodnega, upravnega) in ne glede na to, ali je diskriminirana oseba izkoristila vsa možna pravna sredstva ali ne. Tako je dana možnost, da obe strani sporazumno rešita nastalo situacijo in odpravita morebitne posledice.
Na podlagi zakona bo pri uradu za enake možnosti začel delati zagovornik ali zagovornica, h kateremu se bodo oškodovanci lahko obračali po pomoč ali nasvet. Zagovornik bo namreč na podlagi pridobljenih podatkov izdelal pisno mnenje, s katerim bo seznanil vpletene. Kršitelju bo priporočil, kako naj odpravi nepravilnosti. Če te ne bodo odpravljene v skladu s priporočilom, bo zagovornik obvestil pristojni inšpektorat. Le-ta je potem dolžan uvesti postopek zaradi prekrška pri pristojnem organu, če tudi sam oceni, da je šlo za diskriminacijo. Postopek bo brezplačen in neformalen, kar ne izključuje možnosti, da vpleteni strani ves čas postopka uporabita sodno varstvo.
Zakon sicer določa skupne temelje in izhodišča za zagotavljanje enakega obravnavanja vsakogar pri uveljavljanju njegovih pravic in obveznosti ter pri uresničevanju njegovih temeljnih svoboščin na katerem koli področju družbenega življenja. Zakon prepoveduje diskriminacijo na katerem koli področju družbenega življenja, kakor tudi viktimizacijo, ki bi ji bila lahko izpostavljena diskriminirana oseba v primeru ukrepanja zaradi diskriminacije.
