Zakon je državni zbor sprejel minuli teden, predlagala pa ga je vlada po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar.
Zakon med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, saj bo lahko med drugim uporabila tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje, če je ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali je podana verjetnost, da bo do take ogroženosti prišlo.
Varnostno tvegano območje na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete ipd., določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, enako velja za ukrep nadzora, ki ga odredita s pisno odredbo praviloma največ za tri mesece. Policija to odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki jo lahko potrdi ali razveljavi.
Pisna odredba direktorja policijske uprave ali generalnega direktorja policije bo potrebna tudi za odreditev racije.
Generalni direktor policije Damjan Petrič je v sredinem pogovoru za STA napovedal, da bo prvo varnostno tvegano območje bo odredil kmalu.
Zakon prinaša možnost policiji, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo.
Zakon prinaša tudi višje kazni za nasilništvo, poenostavlja začasni zaseg premoženja in izvršbo na denarne socialne prejemke ter določa ukrepe v primeru mladoletnih roditeljev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.