V veljavi Šutarjev zakon

Zakon je državni zbor sprejel minuli teden, predlagala pa ga je vlada po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar.

Zakon med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, saj bo lahko med drugim uporabila tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje, če je ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali je podana verjetnost, da bo do take ogroženosti prišlo.

Varnostno tvegano območje na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete ipd., določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, enako velja za ukrep nadzora, ki ga odredita s pisno odredbo praviloma največ za tri mesece. Policija to odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki jo lahko potrdi ali razveljavi.

Pisna odredba direktorja policijske uprave ali generalnega direktorja policije bo potrebna tudi za odreditev racije.

Generalni direktor policije Damjan Petrič je v sredinem pogovoru za STA napovedal, da bo prvo varnostno tvegano območje kmalu odredil.

Zakon prinaša možnost policiji, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo.

Zakon prinaša tudi višje kazni za nasilništvo, poenostavlja začasni zaseg premoženja in izvršbo na denarne socialne prejemke ter določa ukrepe v primeru mladoletnih roditeljev.

Sprejemanje zakona so sicer spremljala opozorila več pravnikov o ustavni vprašljivosti in nesorazmernosti ukrepov. Predsednik vlade Robert Golob je danes ob robu obiska vlade v Podravju ponovil, da so pri pisanju zakona sledili nasvetom pravnikov, zato so prepričani, da ni neustaven, lahko pa o tem na koncu presoja le ustavno sodišče.

Pomemben pa je po njegovem mnenju namen zakona, ki je "povečanje varnosti vseh prebivalcev v celi Sloveniji, tudi v Mariboru". "Kako se bo to poznalo? Verjamem, da s tem, ko smo spremenili na primer kaznovalno politiko, da bo to vplivalo na obnašanje nasilnežev," je dejal. Izpostavil je zlasti spremembo, po kateri bosta policija in tožilstvo nekatera kazniva dejanja, za katera je zdaj veljalo, da jih lahko preganjajo le na predlog žrtve, lahko preganjala po uradni dolžnosti.

Manj zadovoljni z zakonom so v Sindikatu policistov Slovenije, saj ocenjujejo, da je glavno breme zagotavljanja boljše varnostne situacije spet padlo na policijo, ki naj bi poleg novih nalog, prevzela še celoten delež bagatelnih deliktov s hrbta tožilstev, saj bodo po novem obravnavani kot prekrški.

"Kako in s čim bo policija to zmogla in kaj bo to pomenilo za druga dela in naloge za zagotavljanje varnosti v državi, novo sprejet zakon ne določa niti v enem stavku," so navedli v sindikatu in opozorili na kadrovsko podhranjenost in vse večjo obremenjenost policistov. Vodstvu Policije predlagajo, da pripravi ukrepe za kvalitetno izvajanje t. i. Šutarjevega zakona, na način, da bo zagotovljena enakomerna obremenitev in razdelitev nalog med policisti v državi, na vseh nivojih organizacije, ne zgolj v smislu nadziranja policistov, ki bodo s tem zgolj dodatno obremenjeni.

Prekvalifikacijo bagatelnih kaznivih dejanj v prekrške je danes za Radio Slovenija komentirala tudi generalna državna tožilka Katarina Bergant, ki je dejala, da bodo "vsi odprti postopki za ti kaznivi dejanji na sodišču ustavljeni, že prejete in nerešene kazenske ovadbe pa bo treba na tožilstvu zavreči". "Naenkrat bo tako prišlo do velike dekriminalizacije in nezmožnosti sankcioniranja predvsem povratnikov. To pa je ravno v nasprotju s ciljem, ki mu je zakonodajalec s tem sprejetjem zakona sledil," je dejala. Sprašuje se, kako bo v teh primerih ravnala policija, saj dejanja ob storitvi niso bila opredeljena kot prekrški.