Novi zakon o plačnem sistemu, ki ga bodo sicer začeli uporabljati 1. januarja 2004, določa pravila za določanje, obračunavanje in izplačevanje plač ter pravila za določanje obsega sredstev za plače in postopke za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju. Opredeljuje pa tudi orientacijska delovna mesta in nazive ter skupno metodologijo, ki opredeljuje navodila za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede, ki jih bo po novem 65. Skupna metodologija bo določena s posebno kolektivno pogodbo med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Orientacijska delovna mesta in nazivi pa bodo določena s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Najvišja in najnižja plača bosta v razmerju 1 proti 10
Razmerje med najvišjo in najnižjo plačo bo sprva 1 proti 12, do leta 2008 pa se bo ta razlika postopoma zmanjšala na 1 proti 10. Po višini plače bodo med seboj izenačeni predsednik republike, predsednik vlade, predsednik državnega zbora in predsednik ustavnega sodišča, ki so uvrščeni na sam vrh plačne lestvice, torej v 65. razred (osnovna mesečna plača v tem razredu znaša 1.224.777 tolarjev). Tri razrede nižje, torej v 62. razredu, jim sledijo predsednik vrhovnega sodišča in vrhovni sodniki (1.088.823 tolarjev osnovne mesečne plače), medtem ko so ostali funkcionarji sodne oblasti s plačami nekoliko nižje. V t. i. drugo raven pri razvrščanju plačnih skupin in podskupin zakon uvršča vrhunske strokovne poklice (zdravniki specialisti, univerzitetni učitelji, raziskovalci, vrhunski kulturni ustvarjalci in novinarji ter uradniki najvišjega ranga), v tretjo raven sodijo t. i. uradniki s posebnimi pooblastili (policisti, vojaki, cariniki, pazniki, inšpektorji), pa tudi višješolski predavatelji in medicinske sestre. Zadnja, četrta raven, pa zajema poklice s področja finančno-računovodskih nalog, informatike, kadrovske in druge strokovne naloge ter administrativna dela.
Dodatkov bo drastično manj
Z novim zakonom se bo znižalo število dodatkov s sedanjih preko 80 na vsega 8, ti pa se bodo večinoma uredili s kolektivno pogodbo za javni sektor. Za delovna mesta, kjer ni mogoče pridobiti naziva, se število možnih napredovanj zvišuje na deset plačnih razredov, obenem pa bodo imeli novozaposleni oziroma mlajši javni uslužbenci na začetku kariere možnost ob svojem prvem in drugem napredovanju napredovati za dva plačna razreda. Javni uslužbenec bo lahko na podlagi tega zakona napredoval le vsaka tri leta za en plačni razred, če bo seveda izpolnjeval predpisane pogoje. Dodatki za delovno uspešnost, ki bodo lahko znašali največ dve osnovni mesečni plači, se bodo izplačevali dvakrat letno (julija in decembra).
Novinarji s posebno kolektivno pogodbo
V zakon so uvrščeni tudi zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija, torej tudi novinarji. Njihova delovna mesta se bodo uvrščala v plačne razrede s posebno kolektivno pogodbo, ki jo bosta sklenila v imenu delodajalca generalni direktor javnega zavoda in v imenu delojemalcev reprezentativni sindikati v javnem zavodu.
Zakon se bo začel uporabljati z letom 2004, rok za sprejetje skupne metodologije za uvrščanje delovnih mest in nazivov je 30. november 2002, kolektivno pogodbo za javni sektor bodo sprejeli 30. marec 2003 (z možnostjo trimesečnega podaljšanja za morebitno arbitražo), kolektivne pogodbe iz dejavnosti pa bodo sprejeli 30. november 2003.
Danes je v veljavo stopil pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo
Pravilnik zajema pravico do starševskega dopusta, starševskega nadomestila in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa, ki je posledica starševstva. Pravilnik ureja tudi vsebino obrazcev za vlaganje zahtev za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo in za pomoč ob rojstvu otroka, predpisuje pa tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev teh pravic ter določa postopek njihovega uveljavljanja.
Pravico do porodniškega dopusta lahko uveljavljata tako mati kot oče otroka, pod določenimi pogoji pa tudi eden od starih staršev ali druge osebe. Očetovski dopust lahko oče koristi strnjeno ali po dnevih. Če oče otroka ne varuje in neguje, če otrok živi pri materi ali drugi osebi, ali če je bila očetu odvzeta roditeljska pravica oziroma so mu bili stiki z otrokom prepovedani, pravice do očetovskega dopusta nima oziroma mu preneha.