Zakon o krmi je bil sprejet po dolgem usklajevanju in ga je kar nekajkrat obravnaval parlamentarni matični odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zakon v določenih delih dopolnjuje zakon o veterinarstvu in naj bi bil v pomoč tako proizvajalcem krme kot tudi rejcem živali. Med drugim določa tudi pogoje za proizvodnjo, dajanje v promet in krmljenje, postopek za izdajo dovoljenja za proizvodnjo in promet dodatkov, informacijski sistem ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.
V parlamentarni proceduri, kamor je bil zakon vložen po hitrem postopku, so se glede predloga zakona precej kresala poslanska mnenja, na kar kaže tudi izid glasovanja ob sprejemanju zakona - 33 glasov za in 20 proti od 55 navzočih poslancev. Največ so poslanci razpravljali o devetem členu, ki je določal, da mora imeti krma v prometu veterinarsko potrdilo oz. drug predpisan dokument o zdravstveni ustreznosti v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo. DZ je ta člen črtal, potem ko mu je to predlagal tudi matični parlamentarni odbor za kmetijstvo. S tem na kmetijskem ministrstvu niso zadovoljni, saj naj bi to ogrožalo popolno sledljivost v verigi od polja do mize. Po besedah državne sekretarke Vide Čadonič-Špelič bodo to uspeli rešili s smiselno uporabo 35. člena zakona o veterinarstvu.
Z zakonom želi predlagatelj zagotoviti sledljivost in kontrolo na področju proizvodnje krme, dodatkov in krmljenja živali v celoti, zagotoviti želi upoštevanje mednarodno priznanih načel, standardov in ukrepov za proizvodnjo in promet s krmo in dodatki, sodelovanje med državami s ciljem medsebojne izmenjave podatkov in vzpostavljanja skupnih baz podatkov, ki se nanašajo na krmo in dodatke. Zagotoviti želi tudi zmanjševanje ovir v mednarodni trgovini s krmo z izvajanjem upravičenih ukrepov na podlagi strokovnih in znanstvenih načel, zdravstveno in kakovostno ustreznost krme, dodatkov in premiksov, izboljšati kondicijo domačih živali s krmo ter ščititi pred potvorbami kakovosti v prometu s krmo, dodatki in premiksi.
