Zakon o Skoku med drugim predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Zakon se bo začel uporabljati 1. julija 2027.
Na ministrstvu za pravosodje poudarjajo, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala, saj vzpostavlja specializirano in institucionalno povezano verigo organov od preiskave do sodne odločitve v najzahtevnejših zadevah korupcije ter gospodarske in organizirane kriminalitete.
Po mnenju ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo. Je pa zakon med sprejemanjem naletel tudi na ostre kritike stroke. Po mnenju sodstva in tožilstva so njegove rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala.
'Zakon obljublja okrepitev pregona'
Pravnik Matej Avbelj, ki velja za idejnega očeta Skoka, meni, da je sprejetje zakona korak v pravo smer pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj. Ali bo pomenil tektonski premik pri pregonu korupcije, kot so pred njegovim sprejetjem izpostavljali v stranki Demokrati, ki v vladi vodi resor pravosodja, pa bomo še videli, pravi. "To bo odvisno od uveljavitve predpisa v praksi in njegovega izvajanja," opozarja.
Kot ocenjuje, daje zakon novemu tožilskemu organu več orodij in mehanizmov pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj, "obljublja okrepitev tega pregona." Kot zelo pomembno izpostavlja tudi, da obstaja jasna politična volja, da se korupcijo bolj aktivno preganja. "To je ključno, ker nas k temu silijo tudi vsi mednarodni dokumenti, poročila Evropske komisije," opozarja.
Ključno pa bo, da bo v nadaljevanju prišlo do sprejema novega zakona o kazenskem postopku, dodaja. Prostor za izboljšave vidi tudi pri vzpostavljanju tesnejše povezave med pravosodnimi in preiskovalnimi organi.
"Te reforme se ne delajo zaradi reform samih, ampak zato, ker si želimo, da bi državni organi dejansko imeli na razpolago takšne mehanizme, da bi lahko ustavno zakonito, učinkovito in pošteno opravljali tiste funkcije, ki jih pravni red od njih zahteva," poudarja Avbelj.
Danes bo začela veljati tudi novela kazenskega zakonika. Z njo se zagrožena kazen zapora za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene z do enega leta zvišuje na od enega do treh let. S tem se omogoča tudi kaznivost poskusa tega kaznivega dejanja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.