Ustavno sodišče je oktobra lani presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna. Državnemu zboru pa je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta. Predlog novele zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo so nato konec marca vložili koalicijski poslanci.
DZ je novelo zakona sprejel 18. junija, koalicija Za otroke gre pa je v DZ vložila podpise za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli. Ker gre za novelo, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustava pa referenduma o takšnih zakonih ne dopušča, je DZ julija sprejel sklep, po katerem razpis referenduma v tem primeru ni dopusten.
Pobudniki referenduma iz koalicije Za otroke so nato sklep DZ poskušali izpodbijati na ustavnem sodišču. V postopku za oceno ustavnosti tega sklepa so med drugim navedli, da je bila novela v DZ sprejeta po skrajšanem postopku v nasprotju z določbami poslovnika DZ in v nasprotju z resolucijo o normativni dejavnosti, saj da ne gre za manj zahtevno dopolnitev zakona. Trdili so tudi, da pri noveli ne gre zgolj za odpravo v odločbi ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost zakona, saj se denimo spreminjajo izvedba postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo in določbe glede shranjevanja semenskih in jajčnih celic ter zgodnjih zarodkov.
Ustavno sodišče je v tem primeru odločilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ni v neskladju z ustavo. Odločitev je temeljila na ustavni nedopustnosti referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.