V Uradnem listu, ki je bil objavljen 10. februarja, je predsednica republike Nataša Pirc Musar izdala ukaz o razglasitvi Zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja, ki ga je Državni zbor sprejel 28. januarja 2026. Zakon začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu. Namen zakona je varstvo svobode izražanja, svobode znanosti in umetnosti ter pravice do združevanja in javnega sodelovanja, zlasti v zadevah javnega interesa.
V praksi so tarče SLAPP tožb (Strategic Lawsuits Against Public Participation) pogosto novinarji, medijske hiše, raziskovalci, žvižgači, aktivisti, umetniki, sindikalisti, pa tudi druge organizacije civilne družbe. Namen takih tožb ni dejansko uveljavljanje pravic, pač pa utišanje kritičnih glasov, omejevanje svobode izražanja in zastraševanje, kot takšne pa predstavljajo resno grožnjo demokraciji.
Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (ZZUSTOJU) temelji na evropski anti-SLAPP Direktivi (EU) 2024/1069, ki državam nalaga uvedbo mehanizmov proti zlorabam sodnih postopkov. Slovenija je pri tem šla korak dlje in ureditev razširila tudi na domače civilne postopke, ne zgolj na čezmejne, kot zahteva direktiva.
V zadnjih letih je tako v Sloveniji kot v Evropi opazna rast tožb, vloženih z namenom zastraševanja in nadlegovanja javno aktivnih posameznikov. Te tožbe, ki jih pogosto vlagajo finančno močnejši tožniki, pogosto spremljajo pretirani odškodninski zahtevki, vlaganje več vzporednih tožb in zavlačevanje postopkov, kar toženi strani povzroča visoke stroške in dolgotrajni stres.
Kaj prinaša zakon?
Zakon uvaja nabor mehanizmov, ki jih lahko tožena stranka uporabi, če je tožba prepoznana kot SLAPP.
Če sodišče prepozna znake zlorabe, lahko tožeči stranki naloži plačilo varščine – s tem se prepreči vlaganje neutemeljenih in šikanoznih tožb. "Če tožeča stranka v roku, ki ga določi sodišče, ne plača varščine, se šteje, da je tožbo umaknila," je navedeno v zakonu.
Zakon prav tako nalaga, da mora sodišče takšne primere obravnavati prednostno, tožbo pa lahko zavrže že v zgodnji fazi, če je očitno neutemeljena.
Če tožnik s SLAPP tožbo ne uspe, mora toženi strani povrniti vse sodne stroške, vključno s plačilom odvetnika. Tožena stran pa lahko zahteva dodatno odškodnino, če ji je zaradi zlorabljenega postopka nastala škoda. Zakon predvideva tudi kaznovanje tožeče stranke in celo njenega pooblaščenca, če se ugotovi zloraba.
Poleg tega pa zakon predvideva, da ima tožena stranka dostop do posebnih oblik pomoči in zaščite.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.