"Prihoda v Slovenijo sem se po eni strani veselila, po drugi pa sem neizmerno žalostna," je pogovor začela Slavka Voglar. Rodila se je v Sloveniji, ko je štela nekaj let se je s starši preselila v Venezuelo, kjer so iskali in našli boljše življenje. Sedaj pa se v domovino vrača iz povsem enakega razloga: zagotoviti boljše življenje svojim otrokom in vnukom.
Nekoč so imeli dobre službe, danes življenje tam ni vredno človeka
"Vesela sem, da imam drugo priložnost," je povedala Slavka in dodala, da imata s tem tudi njeni dve vnukinji možnost za boljše življenje. Voglarjevi so bili med prvimi, ki so zaprosili za repatriacijo. Za seboj so pustili vse, kar so si zgradili, hiše, stanovanja.
"Najtežje je pustiti prijatelje. Tukaj imamo sorodnike, hrane, kolikor želimo, prijateljeve pa nimamo," je žalostno povedala Slavkina sestra Maria Voglar.
Od njihovega nekoč urejenega življenja ni ostalo nič. Imeli so dobre službe, lepo so živeli, danes pa življenje v Venezueli ni vredno človeka. Upokojenci dobijo en evro in 80 centov pokojnine mesečno, kar zadošča le za dve štruci kruha, sta življenje v Venezueli opisovali sestri. "Če ti dajo hrano, ješ, če ti dajo zdravila, jih imaš. Drugače pa pač ne," je povedala Maria. "Moka, sladkor, riž, vse to je tukaj ceneje kot tam," je dodala.
Mladi v Venezueli nimajo prihodnosti
Brez vode so bili tudi po deset dni, velikokrat je zmanjkalo tudi elektrike in goriva. Povedali sta, da moraš, če želiš dobiti osebni dokument, nekoga podkupiti. Propada tudi zdravstveni sistem. "To je tako žalostno gledati. Ko greš v industrijsko cono, je vse, kot da bi bilo eno pokopališče," je svoj nekdanji dom opisala Slavka.
Maria je po izobrazbi zdravnica, delala je kot defektologinja, da so preživeli, pa so kljub dobri službi morali prodajati premoženje. Da so lahko preživeli so prodali tudi nečakinjin klavir. Brez prave prihodnosti pa so tudi mladi.
19-letna vnukinja Maria Laura je po zaključeni srednji šoli želela študirati medicino. "Na univerza v Venezueli je v tem trenutku zelo težko študirati. Zaradi vseh političnih težav so prekinili študij," je povedala vnukinja Maria Laura.
V Venezuelo se ne želijo več vrniti, pa čeprav bi se stanje tam izboljšalo. Pravijo, da bi se vrnili le zato, da prodajo tisto, kar je še ostalo tam, življenje pa si želijo urediti v Sloveniji, kjer se počutijo varne in kjer imajo njihovi potomci prihodnost.
KOMENTARJI (149)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.